Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V prihajajočem tednu bo književnost v literarnih oddajah, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, zvenela predvsem v prevodih, najbolj mogočno ob eksistencialistu Jeanu-Paulu Sartru, v slovenščini prvič predstavljeni Maggie O'Farrell in prevajalki iz češčine Nives Vidrih.
Irski pisatelj in dramatik George Bernard Shaw je v svojih besedilih pogosto ironiziral meščansko družbo in njene institucije. Začel je kot pisatelj, pozneje pa se je povsem posvetil dramatiki; napisal je več kot 60 iger in številne še vedno uprizarjajo. Njegovo humorno besedilo Serenada je za oktobrski niz Humoresk tega tedna ob 70. obletnici njegove smrti prevedel Matej Juh.
Grška filmska igralka Melina Merkouri je v domovini je še vedno oboževana, saj so ob stoti obletnici njenega rojstva letošnje leto poimenovali po njej, a zaradi politične angažiranosti je bila dolgo tudi osovražena: vojaška hunta jo je celo izgnala iz države in ji odvzela državljanstvo in premoženje. V času izgnanstva je napisala tudi knjigo Rodila sem se kot Grkinja in v njej smo za oddajo Spomini, pisma in potopisi poiskali odlomek o nastajanju filma Nikoli v nedeljo, za katerega je leta 1960 prejela zlato palmo za glavno žensko vlogo.
»Življenje je prekratko, da bi čas izgubljali z branjem knjig, ki nam niso všeč, je v nekem intervjuju dejala irska pisateljica Maggie O'Farrell. A do njenih del bralec težko ostane ravnodušen, avtorica osmih romanov in avtobiografske proze ga namreč zlahka posrka v svoj svet. Njena dela doslej še niso bila prevedena v slovenščino, odlomke iz treh njenih del pa je za radijski Literarni portret prevedla avtorica oddaje Leonora Flis.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledica posameznikove svobodne volje. Dogajanje oziroma bolje rečeno: razčiščevanje v drami Zaprta vrata oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
V ciklu Mojstri poustvarjalne besede predstavljamo izvrstno prevajalko češke književnosti Nives Vidrih, Sovretovo nagrajenko iz leta 2009 za prevod kratkoprozne zbirke Bohumila Hrabala Oglas za hišo, v kateri nočem več živet. Za Literarni večer je izbrala odlomke iz del Prebučna samota Bohumila Hrabala, Sestra Jáchyma Topola, Hana Alene Mornštajnove in Ljubezensko pismo v klinopisu Tomáša Zmeškala in ob njih pojasnila svoj pogled na prevajanje.
"Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kakor cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse,“ je svoje bralke pred več kot stotimi leti nagovoril pisatelj Ivan Tavčar. Njegovo zimzeleno Cvetje v jeseni so za Radijski roman v 25 delih letos pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča, pripovedoval bo dramski igralec Tone Gogala.
Jesen v poeziji Janka Glazerja, Dragotina Ketteja, Kajetana Koviča, Lili Novy, Franceta Balantiča, Iga Grudna in Boža Voduška.
Izbor iz dvajsetkrat ponatisnjene zbirke ameriške pesnice Diane di Prima Revolucionarna pisma v prevodu Toneta Škrjanca.
Duhovita, prefinjena, subtilna poezija avstralskega pesnika Petra Porterja v izboru in prevodu Toneta Škrjanca.
Osamljenost in Jezero, značilni pesmi francoskega romantičnega pesnika Alphonsa de Lamartina, rojenega 21. oktobra 1790, prevedel ju je Janez Menart.
Kratka zgodba Ivana Aleksejeviča Bunina, rojenega 22. oktobra 1870 v Voronežu, prvega ruskega pisatelja, ki je dobil Nobelovo nagrado. Prevedel jo je Drago Bajt.
Kratka humoreska 'španskega Zolaja' Vicenta Blasca Ibáneza v prevodu Stanka Lebna.
Odlomek iz biografskega romana francoskega pisatelja Josepha Andrasa o na smrt obsojenem alžirskem borcu v prevodu Jasmine Žgank.
Literarne oddaje med 18. in 24. oktobrom 2020
Nedelja, 18. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Serenada
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Melina Merkouri: Rodila sem se kot Grkinja
22.05 Literarni portret: Maggie O'Farrell
23.50 Literarni nokturno: Slovenski pesniki o jeseniPonedeljek, 19. oktober
23.50 Literarni nokturno: Diane Di Prima: Revolucionarna pismaTorek, 20. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): Jean Paul Sartre: Zaprta vrata
23.50 Literarni nokturno: Peter Porter: Rimbaudov nojSreda, 21. oktober
23.50 Literarni nokturno: Alphonse de Lamartine: Osamljenost in JezeroČetrtek, 22. oktober
23.50 Literarni nokturno: Ivan Bunin: Mordvinski sarafanPetek, 23. oktober
23.50 Literarni nokturno: Vicente Blasco Ibáňez: PlenSobota, 24. oktober
18.00 Izbrana proza: Alan McMonagle: Kako mi je sestra skoraj priskrbela zmenek s porno zvezdo
23.50 Literarni nokturno: Joseph Andras: Rane naših bratovOd ponedeljka do petka
19.00 Radijski roman: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V prihajajočem tednu bo književnost v literarnih oddajah, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, zvenela predvsem v prevodih, najbolj mogočno ob eksistencialistu Jeanu-Paulu Sartru, v slovenščini prvič predstavljeni Maggie O'Farrell in prevajalki iz češčine Nives Vidrih.
Irski pisatelj in dramatik George Bernard Shaw je v svojih besedilih pogosto ironiziral meščansko družbo in njene institucije. Začel je kot pisatelj, pozneje pa se je povsem posvetil dramatiki; napisal je več kot 60 iger in številne še vedno uprizarjajo. Njegovo humorno besedilo Serenada je za oktobrski niz Humoresk tega tedna ob 70. obletnici njegove smrti prevedel Matej Juh.
Grška filmska igralka Melina Merkouri je v domovini je še vedno oboževana, saj so ob stoti obletnici njenega rojstva letošnje leto poimenovali po njej, a zaradi politične angažiranosti je bila dolgo tudi osovražena: vojaška hunta jo je celo izgnala iz države in ji odvzela državljanstvo in premoženje. V času izgnanstva je napisala tudi knjigo Rodila sem se kot Grkinja in v njej smo za oddajo Spomini, pisma in potopisi poiskali odlomek o nastajanju filma Nikoli v nedeljo, za katerega je leta 1960 prejela zlato palmo za glavno žensko vlogo.
»Življenje je prekratko, da bi čas izgubljali z branjem knjig, ki nam niso všeč, je v nekem intervjuju dejala irska pisateljica Maggie O'Farrell. A do njenih del bralec težko ostane ravnodušen, avtorica osmih romanov in avtobiografske proze ga namreč zlahka posrka v svoj svet. Njena dela doslej še niso bila prevedena v slovenščino, odlomke iz treh njenih del pa je za radijski Literarni portret prevedla avtorica oddaje Leonora Flis.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledica posameznikove svobodne volje. Dogajanje oziroma bolje rečeno: razčiščevanje v drami Zaprta vrata oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
V ciklu Mojstri poustvarjalne besede predstavljamo izvrstno prevajalko češke književnosti Nives Vidrih, Sovretovo nagrajenko iz leta 2009 za prevod kratkoprozne zbirke Bohumila Hrabala Oglas za hišo, v kateri nočem več živet. Za Literarni večer je izbrala odlomke iz del Prebučna samota Bohumila Hrabala, Sestra Jáchyma Topola, Hana Alene Mornštajnove in Ljubezensko pismo v klinopisu Tomáša Zmeškala in ob njih pojasnila svoj pogled na prevajanje.
"Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kakor cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse,“ je svoje bralke pred več kot stotimi leti nagovoril pisatelj Ivan Tavčar. Njegovo zimzeleno Cvetje v jeseni so za Radijski roman v 25 delih letos pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča, pripovedoval bo dramski igralec Tone Gogala.
Jesen v poeziji Janka Glazerja, Dragotina Ketteja, Kajetana Koviča, Lili Novy, Franceta Balantiča, Iga Grudna in Boža Voduška.
Izbor iz dvajsetkrat ponatisnjene zbirke ameriške pesnice Diane di Prima Revolucionarna pisma v prevodu Toneta Škrjanca.
Duhovita, prefinjena, subtilna poezija avstralskega pesnika Petra Porterja v izboru in prevodu Toneta Škrjanca.
Osamljenost in Jezero, značilni pesmi francoskega romantičnega pesnika Alphonsa de Lamartina, rojenega 21. oktobra 1790, prevedel ju je Janez Menart.
Kratka zgodba Ivana Aleksejeviča Bunina, rojenega 22. oktobra 1870 v Voronežu, prvega ruskega pisatelja, ki je dobil Nobelovo nagrado. Prevedel jo je Drago Bajt.
Kratka humoreska 'španskega Zolaja' Vicenta Blasca Ibáneza v prevodu Stanka Lebna.
Odlomek iz biografskega romana francoskega pisatelja Josepha Andrasa o na smrt obsojenem alžirskem borcu v prevodu Jasmine Žgank.
Literarne oddaje med 18. in 24. oktobrom 2020
Nedelja, 18. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Serenada
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Melina Merkouri: Rodila sem se kot Grkinja
22.05 Literarni portret: Maggie O'Farrell
23.50 Literarni nokturno: Slovenski pesniki o jeseniPonedeljek, 19. oktober
23.50 Literarni nokturno: Diane Di Prima: Revolucionarna pismaTorek, 20. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): Jean Paul Sartre: Zaprta vrata
23.50 Literarni nokturno: Peter Porter: Rimbaudov nojSreda, 21. oktober
23.50 Literarni nokturno: Alphonse de Lamartine: Osamljenost in JezeroČetrtek, 22. oktober
23.50 Literarni nokturno: Ivan Bunin: Mordvinski sarafanPetek, 23. oktober
23.50 Literarni nokturno: Vicente Blasco Ibáňez: PlenSobota, 24. oktober
18.00 Izbrana proza: Alan McMonagle: Kako mi je sestra skoraj priskrbela zmenek s porno zvezdo
23.50 Literarni nokturno: Joseph Andras: Rane naših bratovOd ponedeljka do petka
19.00 Radijski roman: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
Do sedaj verjetno v slovenskem prostoru še ni bilo tako velike in raznolike razstave, povezane z LGBTIQ+ vprašanji, kot je razstava Naj bo kvir! v Mestni galeriji Ljubljana. Razstava prinaša likovne poglede in misli izbranih umetnic in umetnikov, ki so tudi družbeno kritični, a hkrati razvijajo sodobno avtorsko in estetsko izpovednost, je v spremnem besedilu zapisal kustos Sarival Sosič, ki je razstavo oblikoval v sodelovanju s pesnikom in pisateljem Branetom Mozetičem. »Vprašanje, zakaj LGBTQI+ umetnost, poslušamo znova in znova in zveni nekako tako: »Je sploh še smiselno govoriti o LGBTQI+ umetnosti? Ta sploh obstaja? Čemu te nenehno množeče se črke? Se jim v štiridesetih letih od dekriminalizacije homoseksualnosti ni uspelo prilagoditi na enakopravnost?« Tako svojo spremno študijo, ki bo objavljena v katalogu razstave, začne Domen Ograjenšek, ki razloži, zakaj je tem vprašanjem pomembno posvečati pozornost, razmišlja pa tudi, ali je mogoče v LGBTQI+ oziroma kvir umetnosti zaznati kakšne specifike.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Miklavž Komelj je dobitnik Velenjice - čaše nesmrtnosti, osrednje nagrade Lirikonfesta, ki je bil letos posvečen temi (ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. stoletju - njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti. "Njegov pesniški subjekt je začetek strašne neučakane geste, ki prehaja iz enega v drugi čas, iz neznanega v znano, iz odkritega v nerazkrito, iz zaveze k molku v razprto poetično besedo. V eni pesmi zapiše, da 'nobena hiša ne bi mogla stati, če v njej ne bi bilo viharja' – in s Komeljevo besedo lahko rečemo, da nobeno življenje ne bi moglo živeti, če v njem ne bi bilo tovrstne poezije." (Iz utemeljitve osrednje nagrade za pesnika Miklavža Komelja)
Esej kot oblika mišljenja in upovedovanja sveta je v dobi poplave mnenj in konstruktov dragocena literarno sredstvo za oblikovanje kritičnega mišljenja, ki ponuja družbi nove poti. Kulturno društvo Marjana Rožanca je sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani podelilo nagrado za najboljšo knjigo esejev. Prejel jo je Robert Simonišek za knjigo Pejsaži - sanjati na soncu. Tri desetletja nagrade Marjana Rožanca kažejo, da nagrajenci tudi kasneje odločno stopijo v javni prostor, kjer puščajo odločne sledi. Žirija, ki so jo sestavljali Manca Košir, Vlado Motnikar, Jonatan Vinkler, Nada Šumi in predsednica Ifigenija Simonović, je poleg Simoniška nominirala še Vesno Milek za knjigo Ogledala, Marka Pavliho za delo Onkraj materialističnega prepričanja. Duhovna dramila, Marcela Štefančiča za Slovenski sen in Uršo Zabukovec za knjigo Levo oko, desno oko.
Naslov zmagovalne zgodbe je Violina in žiletke, na slavnostni prireditvi pa razkrivamo še avtorja besedila in avtorje drugih izbranih zgodb. Zmagovalno zgodbo interpretirajo priznani dramski igralci Vesna Jevnikar, Jernej Kuntner, Blaž Šef, Matej Zemljič in Klara Kastelec. Dogodek povezujeta Maja Moll in Aleksander Golja, pospremi pa ga koncert tria LJD Ensemble z novo skladbo Milka Lazarja Simple pieces.
Na jubilejnem 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija je dobil nagrado Arsova lastovka Davorin Lenko, pisatelj, ki je do zdaj napisal dve knjigi kratkih zgodb: Postopoma zapuščati Misantropolis in Psihoporn in dva romana: Telesa v temi in Bela pritlikavka. Za Telesa v temi je dobil avtor nagrado Kresnik za najboljši roman leta 2013, njegova peta knjiga izide še letos. Violina in žiletke je lapidarno napisana zgodba o skrajnje mučnem praznovanju božiča.
Literarni večer Ars teatralis je tokrat gostoval v Italiji, v štandreški cerkvi sv. Andreja apostola, ki je ena največjih v goriški nadškofiji. V Štandrežu, kjer je številčna slovenska skupnost, se je leta 1676 rodil tudi kapucinski oče Romuald, krstno imenovan Lovrenc Marušič, v duhovnika posvečen leta 1700. Služboval je med drugim v Gorici in Škofji Loki in prav tam je napisal Škofjeloški pasijon, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko delo, napisano v slovenščini – letos mineva 300 let od prve uprizoritve. In kot je oče Romuald prvi izpričani začetnik slovenskega dramskega jezika, se je veliki italijanski pesnik Dante Alighieri, čigar 700. obletnico smrti zaznamujemo letos, pojavil ob zori italijanskega pesniškega jezika. Idejni vodja cikla Ars teatralis in režiser literarnega večera Odrešenje in onkraj je Alen Jelen, scenarij pa je delo Mateja Venierja. Dramaturški koncept sta zasnovala kot uprizarjanje bralne vaje – neke vrste gledališče v gledališču. Nastopali so Ana Facchini, Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel, Danijel Malalan in Igor Velše. Cerkveno akustiko sta glasbeno oplemenitili Apolonija Gantar na orglah in Andrejka Možina na violončelu. Literarni večer Ars teatralis: Odrešenje in onkraj je plod sodelovanja programa Ars, Slovenskega stalnega gledališča Trst, Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Slofesta – festivala slovenske narodne skupnosti v Italiji. Oblikovanje grafike: Andrej Pisani, Sintesi Hub
Zbor Tenebrae prav letos zaznamuje 20-letnico svojega delovanja. Velja za enega najuglednejših vokalnih sestavov na svetu, v svojem poustvarjalnem delu pa posega po raznovrstnem repertoarju, ki sega vse od 16. stoletja do sodobnih del. Tako bo tudi tokrat ponudil program, imenovan Hvalospev nebeške lepote, ki je razpet med deli Thomasa Tallisa, Antonia Lottija, Gregoria Allegrija in drugih starih mojstrov v prvem delu koncerta ter zborovskimi stvaritvami pretežno angleških skladateljev v drugem. Nigel Shor, umetniški vodja in ustanovitelj zbora, je misli o programski zasnovi na kratko strnil takole: »Program zrcali moje okolje in okolja mojih pevcev. Številni smo namreč začeli kot otroci peti v cerkvenih in katedralnih zborih. Pojemo precej renesančnih del, tudi sodobno, romantično in viktorijansko glasbo. Naš program je eklektičen: tak, kot bi v njem zbrali naša najljubša dela. Izbrane skladbe pojemo že vrsto let, dobro jih poznamo, zato vse teče kot namazano – čeprav skočimo iz renesanse v 19. in 20. stoletje. Pravzaprav so vsa izbrana dela – moje najljubše skladbe.« Drugi, skoraj v celoti angleško obarvani del koncerta, bo tako v znamenju vokalne glasbe Williama Harrisa, Johna Tavenerja, Jonathana Harveyja, Boba Chilcotta, Richarda Rodneyja Benneta in Erica Whitacreja. Koncert zbora Tenebrae, ki se bo v Slovenski filharmoniji začel ob 16. uri, lahko spremljate tudi v neposrednem prenosu na 3. programu Radia Slovenija, programu ARS.
34. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iskra Delta spomini na propadlo slovensko računalniško podjetje, a je to zgolj sprožilec za razmislek o preteklosti in prihodnosti.
V sredo, 15. septembra 2021, bo na Ljubljanskem gradu potekala slavnostna prireditev ob 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo. Ob tej priložnosti bo prvič podeljena nagrada Arsova lastovka.
V ponedeljek ljubitelje književnosti, glasbe in radia čaka prav poseben dogodek. Literarni večer iz cikla Ars teatralis z naslovom Odrešenje in onkraj smo tokrat posvetili 700. obletnici smrti Danteja Alighierija in 300. obletnici prve uprizoritve Škofjeloškega pasijona po besedilu štandreškega rojaka, patra Romualda. Neposredni prenos iz cerkve sv. Andreja apostola v Štandrežu bo ob 20. uri na programu Ars in na Radiu Trst A, dogajanje pa bo mogoče spremljati tudi v spletnem videoprenosu.
Neveljaven email naslov