Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V prihajajočem tednu bo književnost v literarnih oddajah, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, zvenela predvsem v prevodih, najbolj mogočno ob eksistencialistu Jeanu-Paulu Sartru, v slovenščini prvič predstavljeni Maggie O'Farrell in prevajalki iz češčine Nives Vidrih.
Irski pisatelj in dramatik George Bernard Shaw je v svojih besedilih pogosto ironiziral meščansko družbo in njene institucije. Začel je kot pisatelj, pozneje pa se je povsem posvetil dramatiki; napisal je več kot 60 iger in številne še vedno uprizarjajo. Njegovo humorno besedilo Serenada je za oktobrski niz Humoresk tega tedna ob 70. obletnici njegove smrti prevedel Matej Juh.
Grška filmska igralka Melina Merkouri je v domovini je še vedno oboževana, saj so ob stoti obletnici njenega rojstva letošnje leto poimenovali po njej, a zaradi politične angažiranosti je bila dolgo tudi osovražena: vojaška hunta jo je celo izgnala iz države in ji odvzela državljanstvo in premoženje. V času izgnanstva je napisala tudi knjigo Rodila sem se kot Grkinja in v njej smo za oddajo Spomini, pisma in potopisi poiskali odlomek o nastajanju filma Nikoli v nedeljo, za katerega je leta 1960 prejela zlato palmo za glavno žensko vlogo.
»Življenje je prekratko, da bi čas izgubljali z branjem knjig, ki nam niso všeč, je v nekem intervjuju dejala irska pisateljica Maggie O'Farrell. A do njenih del bralec težko ostane ravnodušen, avtorica osmih romanov in avtobiografske proze ga namreč zlahka posrka v svoj svet. Njena dela doslej še niso bila prevedena v slovenščino, odlomke iz treh njenih del pa je za radijski Literarni portret prevedla avtorica oddaje Leonora Flis.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledica posameznikove svobodne volje. Dogajanje oziroma bolje rečeno: razčiščevanje v drami Zaprta vrata oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
V ciklu Mojstri poustvarjalne besede predstavljamo izvrstno prevajalko češke književnosti Nives Vidrih, Sovretovo nagrajenko iz leta 2009 za prevod kratkoprozne zbirke Bohumila Hrabala Oglas za hišo, v kateri nočem več živet. Za Literarni večer je izbrala odlomke iz del Prebučna samota Bohumila Hrabala, Sestra Jáchyma Topola, Hana Alene Mornštajnove in Ljubezensko pismo v klinopisu Tomáša Zmeškala in ob njih pojasnila svoj pogled na prevajanje.
"Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kakor cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse,“ je svoje bralke pred več kot stotimi leti nagovoril pisatelj Ivan Tavčar. Njegovo zimzeleno Cvetje v jeseni so za Radijski roman v 25 delih letos pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča, pripovedoval bo dramski igralec Tone Gogala.
Jesen v poeziji Janka Glazerja, Dragotina Ketteja, Kajetana Koviča, Lili Novy, Franceta Balantiča, Iga Grudna in Boža Voduška.
Izbor iz dvajsetkrat ponatisnjene zbirke ameriške pesnice Diane di Prima Revolucionarna pisma v prevodu Toneta Škrjanca.
Duhovita, prefinjena, subtilna poezija avstralskega pesnika Petra Porterja v izboru in prevodu Toneta Škrjanca.
Osamljenost in Jezero, značilni pesmi francoskega romantičnega pesnika Alphonsa de Lamartina, rojenega 21. oktobra 1790, prevedel ju je Janez Menart.
Kratka zgodba Ivana Aleksejeviča Bunina, rojenega 22. oktobra 1870 v Voronežu, prvega ruskega pisatelja, ki je dobil Nobelovo nagrado. Prevedel jo je Drago Bajt.
Kratka humoreska 'španskega Zolaja' Vicenta Blasca Ibáneza v prevodu Stanka Lebna.
Odlomek iz biografskega romana francoskega pisatelja Josepha Andrasa o na smrt obsojenem alžirskem borcu v prevodu Jasmine Žgank.
Literarne oddaje med 18. in 24. oktobrom 2020
Nedelja, 18. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Serenada
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Melina Merkouri: Rodila sem se kot Grkinja
22.05 Literarni portret: Maggie O'Farrell
23.50 Literarni nokturno: Slovenski pesniki o jeseniPonedeljek, 19. oktober
23.50 Literarni nokturno: Diane Di Prima: Revolucionarna pismaTorek, 20. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): Jean Paul Sartre: Zaprta vrata
23.50 Literarni nokturno: Peter Porter: Rimbaudov nojSreda, 21. oktober
23.50 Literarni nokturno: Alphonse de Lamartine: Osamljenost in JezeroČetrtek, 22. oktober
23.50 Literarni nokturno: Ivan Bunin: Mordvinski sarafanPetek, 23. oktober
23.50 Literarni nokturno: Vicente Blasco Ibáňez: PlenSobota, 24. oktober
18.00 Izbrana proza: Alan McMonagle: Kako mi je sestra skoraj priskrbela zmenek s porno zvezdo
23.50 Literarni nokturno: Joseph Andras: Rane naših bratovOd ponedeljka do petka
19.00 Radijski roman: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V prihajajočem tednu bo književnost v literarnih oddajah, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, zvenela predvsem v prevodih, najbolj mogočno ob eksistencialistu Jeanu-Paulu Sartru, v slovenščini prvič predstavljeni Maggie O'Farrell in prevajalki iz češčine Nives Vidrih.
Irski pisatelj in dramatik George Bernard Shaw je v svojih besedilih pogosto ironiziral meščansko družbo in njene institucije. Začel je kot pisatelj, pozneje pa se je povsem posvetil dramatiki; napisal je več kot 60 iger in številne še vedno uprizarjajo. Njegovo humorno besedilo Serenada je za oktobrski niz Humoresk tega tedna ob 70. obletnici njegove smrti prevedel Matej Juh.
Grška filmska igralka Melina Merkouri je v domovini je še vedno oboževana, saj so ob stoti obletnici njenega rojstva letošnje leto poimenovali po njej, a zaradi politične angažiranosti je bila dolgo tudi osovražena: vojaška hunta jo je celo izgnala iz države in ji odvzela državljanstvo in premoženje. V času izgnanstva je napisala tudi knjigo Rodila sem se kot Grkinja in v njej smo za oddajo Spomini, pisma in potopisi poiskali odlomek o nastajanju filma Nikoli v nedeljo, za katerega je leta 1960 prejela zlato palmo za glavno žensko vlogo.
»Življenje je prekratko, da bi čas izgubljali z branjem knjig, ki nam niso všeč, je v nekem intervjuju dejala irska pisateljica Maggie O'Farrell. A do njenih del bralec težko ostane ravnodušen, avtorica osmih romanov in avtobiografske proze ga namreč zlahka posrka v svoj svet. Njena dela doslej še niso bila prevedena v slovenščino, odlomke iz treh njenih del pa je za radijski Literarni portret prevedla avtorica oddaje Leonora Flis.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledica posameznikove svobodne volje. Dogajanje oziroma bolje rečeno: razčiščevanje v drami Zaprta vrata oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
V ciklu Mojstri poustvarjalne besede predstavljamo izvrstno prevajalko češke književnosti Nives Vidrih, Sovretovo nagrajenko iz leta 2009 za prevod kratkoprozne zbirke Bohumila Hrabala Oglas za hišo, v kateri nočem več živet. Za Literarni večer je izbrala odlomke iz del Prebučna samota Bohumila Hrabala, Sestra Jáchyma Topola, Hana Alene Mornštajnove in Ljubezensko pismo v klinopisu Tomáša Zmeškala in ob njih pojasnila svoj pogled na prevajanje.
"Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kakor cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse,“ je svoje bralke pred več kot stotimi leti nagovoril pisatelj Ivan Tavčar. Njegovo zimzeleno Cvetje v jeseni so za Radijski roman v 25 delih letos pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča, pripovedoval bo dramski igralec Tone Gogala.
Jesen v poeziji Janka Glazerja, Dragotina Ketteja, Kajetana Koviča, Lili Novy, Franceta Balantiča, Iga Grudna in Boža Voduška.
Izbor iz dvajsetkrat ponatisnjene zbirke ameriške pesnice Diane di Prima Revolucionarna pisma v prevodu Toneta Škrjanca.
Duhovita, prefinjena, subtilna poezija avstralskega pesnika Petra Porterja v izboru in prevodu Toneta Škrjanca.
Osamljenost in Jezero, značilni pesmi francoskega romantičnega pesnika Alphonsa de Lamartina, rojenega 21. oktobra 1790, prevedel ju je Janez Menart.
Kratka zgodba Ivana Aleksejeviča Bunina, rojenega 22. oktobra 1870 v Voronežu, prvega ruskega pisatelja, ki je dobil Nobelovo nagrado. Prevedel jo je Drago Bajt.
Kratka humoreska 'španskega Zolaja' Vicenta Blasca Ibáneza v prevodu Stanka Lebna.
Odlomek iz biografskega romana francoskega pisatelja Josepha Andrasa o na smrt obsojenem alžirskem borcu v prevodu Jasmine Žgank.
Literarne oddaje med 18. in 24. oktobrom 2020
Nedelja, 18. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Serenada
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Melina Merkouri: Rodila sem se kot Grkinja
22.05 Literarni portret: Maggie O'Farrell
23.50 Literarni nokturno: Slovenski pesniki o jeseniPonedeljek, 19. oktober
23.50 Literarni nokturno: Diane Di Prima: Revolucionarna pismaTorek, 20. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): Jean Paul Sartre: Zaprta vrata
23.50 Literarni nokturno: Peter Porter: Rimbaudov nojSreda, 21. oktober
23.50 Literarni nokturno: Alphonse de Lamartine: Osamljenost in JezeroČetrtek, 22. oktober
23.50 Literarni nokturno: Ivan Bunin: Mordvinski sarafanPetek, 23. oktober
23.50 Literarni nokturno: Vicente Blasco Ibáňez: PlenSobota, 24. oktober
18.00 Izbrana proza: Alan McMonagle: Kako mi je sestra skoraj priskrbela zmenek s porno zvezdo
23.50 Literarni nokturno: Joseph Andras: Rane naših bratovOd ponedeljka do petka
19.00 Radijski roman: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
GLAS ŠAKALA Premiera: 31. december 2020 Scenarij: Saška Rakef, Tina Kozin Režija: Saška Rakef Glasba: Bojana Šaljić Podešva Zvočno oblikovanje, ambienti in efekti: Matjaž Miklič Oblikovanje prostora in svetlobe: Petra Veber Video: Igor Velše Dramaturgija: Pia Brezavšček Terenska snemanja, ambienti in efekti: Martin Florjančič Tehnična podpora: Marko Levičnik Interpretacija: Barbara Krajnc Avdić, Vesna Jevnikar, Blaž Šef, Nataša Živković, Aleksander Golja, Ivan Lotrič V besedilu so uporabljene pesmi: Tone Škrjanec: Tišina, zbirka Dihaj (Center za slovensko književnost, 2017) Jure Detela: pesmi 23. in 39. iz zbirke Mah in srebro, objavljene v knjigi Zbrane pesmi (Beletrina, 2018) Tina Kozin: Povsod listje, zbirka Šumenja (Lud Literatura, 2014) Tina Kozin: Pesem ne drevo, gozd, zbirka Nebo pod vodo (Litera, 2020) Tina Kozin: v drobcih ... (še neobjavljeno) Tina Kozin: Naj bo vsako oko le okolje (še neobjavljeno) Saška Rakef: V tem, ki ga ne vidi, vidi vsak nekoga drugega (še neobjavljeno) Verzi iz pesmi Ograjen prostor Voja Šindolića v prevodu Toneta Škrjanca (še neobjavljeno) Odlomek iz knjige Jakoba von Uexkülla: Potikanja po okoljnih svetovih živali in ljudi (Prevajalec: Samo Krušič, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018) Zahvaljujemo se Sebastijanu Lamutu, dr. Mihi Kroflu in dr. Tomažu Grušovniku. Koprodukcija: 3. program Radia Slovenija – program Ars, društvo za umetnost Avgus V sodelovanju z: SVŠGL, SMG Foto: Petra Veber
Lucijan Marija Škerjanc je kot skladatelj pianist, dirigent, glasbeni publicist in pedagog močno zaznamoval slovensko glasbeno zgodovino 20. stoletja. Rodil se je 17. decembra leta 1900 v Gradcu. Študiral je v Ljubljani, Pragi, na Dunaju in Parizu. Umetniški opus Lucijana Marije Škerjanca je velikanski in trdno zraščen z razvojem slovenske glasbene kulture. Njegov opus zajema simfonije, koncerte, uverture, komorno glasbo, kantato Sonetni venec, več kot 60 samospevov in druge skladbe. Škerjanc je bil dejaven tudi v glasbeni publicistiki; napisal je biografije številnih slovenskih skladateljev ter več učbenikov in priročnikov. Ob 120. letnici njegovega rojstva smo v studio povabili skladatelja in dirigenta mlajše generacije Dominika Jakšiča, ki bo spregovoril o nekaterih življenjskih poglavjih Lucijana Marije Škerjanca.
V praznični oddaji predvajamo nekatere najlepše slovenske božične pesmi. Gost v oddaji, naš priznani basbaritonist Marcos Fink, pa v pogovaru z Anamarijo Štukelj Cusma razmišlja o božiču in božični glasbi.
V petek bo ob 20.05 na Televiziji Slovenija na ogled digitalno restavrirana filmska klasika Sreča na vrvici scenarista in režiserja Janeta Kavčiča iz leta 1977. Film je nastal po literarni predlogi mladinskega romana Teci, teci kuža moj pisatelja Vitana Mala. Slavnostno premiero bi moral imeti letos oktobra v sklopu projekta Naši filmi doma v Cankarjevem domu v Ljubljani, a je pandemija žal to preprečila, zato je dogodek prestavljen na pomlad, nocoj pa bo film, kot rečeno, na ogled kar na televiziji. O pomenu Sreče na vrvici razmišlja Gorazd Trušnovec:
Te dni si bomo kar pred domačimi zasloni ogledali nekaj božičnih filmov. Med klasikami, ki jih tudi na televiziji vrtijo najpogosteje, so filmi Sam doma, Umri pokončno ali pa britanska romantična komedija Pravzaprav ljubezen. Zgodbe vseh so postavljene v čas Božiča: v filmu Sam doma, danes za mnoge že nostalgični komediji, osemletnika Kevina, družina, ki odpotuje za praznike, pozabi doma. V akcijski klasiki Umri pokončno newyorški policist John McClane v upodobitvi Bruca Willisa na božični zabavi svoje žene rešuje svoj zakon, presenetijo pa jih teroristi; v filmu Pravzaprav ljubezen, ki ga nekateri obožujejo, drugi pa sovražijo, nastopi britanska igralska smetana: Hugh Grant, Colin Firth, Alan Rickman, Liam Neeson, Emma Thompson in Keira Knightley; premier se zaljubi v svojo asistentko, pisatelj v Portugalko, ki mu čisti stanovanje, poročena ženska pa izve, da se je njen mož spustil v razmerje z drugo žensko. Prispevek Tine Poglajen.
Na božični večer vas, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, vabimo k spremljanju večernega prazničnega programa. Ob 20h v oddaji Komorni studio, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, predstavljamo božične instrumentalne koncerte in duhovne kantate za praznik svetega rojstva. Ustvarili so jih izbrani italijanski in nemški skladatelji iz 17. in prve polovice 18. stoletja: Giuseppe Torelli, Francesco Manfredini, Arcangelo Corelli, Alessandro Scarlatti, Georg Philipp Telemann in Johann Sebastian Bach. Ob 22.05 bo na sporedu radijska igra, povest O Jezusu Kristusu iz zbirke Bajke in povesti o Slovencih avtorjev Janeza trdine in Aleksandra Zorna. Živahna igra, začinjena z ljudsko modrostjo, povzema dojemanje biblične zgodbe preprostega ljudstva. Nastala je v produkciji Radia Trst A z igralci tržaškega gledališča. Ob 22.40 bo na sporedu praznična oddaja, v kateri bomo ob poslušanju najlepših božičnih pesmi z gostom pokramljali o božiču, spominih in božični glasbi. Anamarija Štukelj Cusma se bo pogovarjala z uglednim slovenskim basbaritonistom Marcosom Finkom. Za Literarni nokturno, na sporedu ob 23.45, smo izbrali šaljivo zgodbo z naslovom Sveča, napisal jo je Narte Velikonja, ki je živel med letoma 1892 in 1945. Pisal je psihološko — realistične novele in ljudske povesti, šaljive zgodbe in anekdote, objavljal je kritike in študije ter prevajal. Zgodba Sveča je izšla leta 1941 v zbirki Zbiralna leča. Ob polnoči bomo neposredno prenašali polnočnico iz ljubljanske stolnice. Mašo, s katero v katoliškem bogoslužju počastijo rojstvo Jezusa, utelešenje Boga, bo daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Po polnočnici bo do 2. ure zjutraj na sporedu božična glasba.
Neveljaven email naslov