Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V prihajajočem tednu bo književnost v literarnih oddajah, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, zvenela predvsem v prevodih, najbolj mogočno ob eksistencialistu Jeanu-Paulu Sartru, v slovenščini prvič predstavljeni Maggie O'Farrell in prevajalki iz češčine Nives Vidrih.
Irski pisatelj in dramatik George Bernard Shaw je v svojih besedilih pogosto ironiziral meščansko družbo in njene institucije. Začel je kot pisatelj, pozneje pa se je povsem posvetil dramatiki; napisal je več kot 60 iger in številne še vedno uprizarjajo. Njegovo humorno besedilo Serenada je za oktobrski niz Humoresk tega tedna ob 70. obletnici njegove smrti prevedel Matej Juh.
Grška filmska igralka Melina Merkouri je v domovini je še vedno oboževana, saj so ob stoti obletnici njenega rojstva letošnje leto poimenovali po njej, a zaradi politične angažiranosti je bila dolgo tudi osovražena: vojaška hunta jo je celo izgnala iz države in ji odvzela državljanstvo in premoženje. V času izgnanstva je napisala tudi knjigo Rodila sem se kot Grkinja in v njej smo za oddajo Spomini, pisma in potopisi poiskali odlomek o nastajanju filma Nikoli v nedeljo, za katerega je leta 1960 prejela zlato palmo za glavno žensko vlogo.
»Življenje je prekratko, da bi čas izgubljali z branjem knjig, ki nam niso všeč, je v nekem intervjuju dejala irska pisateljica Maggie O'Farrell. A do njenih del bralec težko ostane ravnodušen, avtorica osmih romanov in avtobiografske proze ga namreč zlahka posrka v svoj svet. Njena dela doslej še niso bila prevedena v slovenščino, odlomke iz treh njenih del pa je za radijski Literarni portret prevedla avtorica oddaje Leonora Flis.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledica posameznikove svobodne volje. Dogajanje oziroma bolje rečeno: razčiščevanje v drami Zaprta vrata oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
V ciklu Mojstri poustvarjalne besede predstavljamo izvrstno prevajalko češke književnosti Nives Vidrih, Sovretovo nagrajenko iz leta 2009 za prevod kratkoprozne zbirke Bohumila Hrabala Oglas za hišo, v kateri nočem več živet. Za Literarni večer je izbrala odlomke iz del Prebučna samota Bohumila Hrabala, Sestra Jáchyma Topola, Hana Alene Mornštajnove in Ljubezensko pismo v klinopisu Tomáša Zmeškala in ob njih pojasnila svoj pogled na prevajanje.
"Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kakor cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse,“ je svoje bralke pred več kot stotimi leti nagovoril pisatelj Ivan Tavčar. Njegovo zimzeleno Cvetje v jeseni so za Radijski roman v 25 delih letos pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča, pripovedoval bo dramski igralec Tone Gogala.
Jesen v poeziji Janka Glazerja, Dragotina Ketteja, Kajetana Koviča, Lili Novy, Franceta Balantiča, Iga Grudna in Boža Voduška.
Izbor iz dvajsetkrat ponatisnjene zbirke ameriške pesnice Diane di Prima Revolucionarna pisma v prevodu Toneta Škrjanca.
Duhovita, prefinjena, subtilna poezija avstralskega pesnika Petra Porterja v izboru in prevodu Toneta Škrjanca.
Osamljenost in Jezero, značilni pesmi francoskega romantičnega pesnika Alphonsa de Lamartina, rojenega 21. oktobra 1790, prevedel ju je Janez Menart.
Kratka zgodba Ivana Aleksejeviča Bunina, rojenega 22. oktobra 1870 v Voronežu, prvega ruskega pisatelja, ki je dobil Nobelovo nagrado. Prevedel jo je Drago Bajt.
Kratka humoreska 'španskega Zolaja' Vicenta Blasca Ibáneza v prevodu Stanka Lebna.
Odlomek iz biografskega romana francoskega pisatelja Josepha Andrasa o na smrt obsojenem alžirskem borcu v prevodu Jasmine Žgank.
Literarne oddaje med 18. in 24. oktobrom 2020
Nedelja, 18. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Serenada
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Melina Merkouri: Rodila sem se kot Grkinja
22.05 Literarni portret: Maggie O'Farrell
23.50 Literarni nokturno: Slovenski pesniki o jeseniPonedeljek, 19. oktober
23.50 Literarni nokturno: Diane Di Prima: Revolucionarna pismaTorek, 20. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): Jean Paul Sartre: Zaprta vrata
23.50 Literarni nokturno: Peter Porter: Rimbaudov nojSreda, 21. oktober
23.50 Literarni nokturno: Alphonse de Lamartine: Osamljenost in JezeroČetrtek, 22. oktober
23.50 Literarni nokturno: Ivan Bunin: Mordvinski sarafanPetek, 23. oktober
23.50 Literarni nokturno: Vicente Blasco Ibáňez: PlenSobota, 24. oktober
18.00 Izbrana proza: Alan McMonagle: Kako mi je sestra skoraj priskrbela zmenek s porno zvezdo
23.50 Literarni nokturno: Joseph Andras: Rane naših bratovOd ponedeljka do petka
19.00 Radijski roman: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V prihajajočem tednu bo književnost v literarnih oddajah, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, zvenela predvsem v prevodih, najbolj mogočno ob eksistencialistu Jeanu-Paulu Sartru, v slovenščini prvič predstavljeni Maggie O'Farrell in prevajalki iz češčine Nives Vidrih.
Irski pisatelj in dramatik George Bernard Shaw je v svojih besedilih pogosto ironiziral meščansko družbo in njene institucije. Začel je kot pisatelj, pozneje pa se je povsem posvetil dramatiki; napisal je več kot 60 iger in številne še vedno uprizarjajo. Njegovo humorno besedilo Serenada je za oktobrski niz Humoresk tega tedna ob 70. obletnici njegove smrti prevedel Matej Juh.
Grška filmska igralka Melina Merkouri je v domovini je še vedno oboževana, saj so ob stoti obletnici njenega rojstva letošnje leto poimenovali po njej, a zaradi politične angažiranosti je bila dolgo tudi osovražena: vojaška hunta jo je celo izgnala iz države in ji odvzela državljanstvo in premoženje. V času izgnanstva je napisala tudi knjigo Rodila sem se kot Grkinja in v njej smo za oddajo Spomini, pisma in potopisi poiskali odlomek o nastajanju filma Nikoli v nedeljo, za katerega je leta 1960 prejela zlato palmo za glavno žensko vlogo.
»Življenje je prekratko, da bi čas izgubljali z branjem knjig, ki nam niso všeč, je v nekem intervjuju dejala irska pisateljica Maggie O'Farrell. A do njenih del bralec težko ostane ravnodušen, avtorica osmih romanov in avtobiografske proze ga namreč zlahka posrka v svoj svet. Njena dela doslej še niso bila prevedena v slovenščino, odlomke iz treh njenih del pa je za radijski Literarni portret prevedla avtorica oddaje Leonora Flis.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledica posameznikove svobodne volje. Dogajanje oziroma bolje rečeno: razčiščevanje v drami Zaprta vrata oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
V ciklu Mojstri poustvarjalne besede predstavljamo izvrstno prevajalko češke književnosti Nives Vidrih, Sovretovo nagrajenko iz leta 2009 za prevod kratkoprozne zbirke Bohumila Hrabala Oglas za hišo, v kateri nočem več živet. Za Literarni večer je izbrala odlomke iz del Prebučna samota Bohumila Hrabala, Sestra Jáchyma Topola, Hana Alene Mornštajnove in Ljubezensko pismo v klinopisu Tomáša Zmeškala in ob njih pojasnila svoj pogled na prevajanje.
"Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kakor cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse,“ je svoje bralke pred več kot stotimi leti nagovoril pisatelj Ivan Tavčar. Njegovo zimzeleno Cvetje v jeseni so za Radijski roman v 25 delih letos pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča, pripovedoval bo dramski igralec Tone Gogala.
Jesen v poeziji Janka Glazerja, Dragotina Ketteja, Kajetana Koviča, Lili Novy, Franceta Balantiča, Iga Grudna in Boža Voduška.
Izbor iz dvajsetkrat ponatisnjene zbirke ameriške pesnice Diane di Prima Revolucionarna pisma v prevodu Toneta Škrjanca.
Duhovita, prefinjena, subtilna poezija avstralskega pesnika Petra Porterja v izboru in prevodu Toneta Škrjanca.
Osamljenost in Jezero, značilni pesmi francoskega romantičnega pesnika Alphonsa de Lamartina, rojenega 21. oktobra 1790, prevedel ju je Janez Menart.
Kratka zgodba Ivana Aleksejeviča Bunina, rojenega 22. oktobra 1870 v Voronežu, prvega ruskega pisatelja, ki je dobil Nobelovo nagrado. Prevedel jo je Drago Bajt.
Kratka humoreska 'španskega Zolaja' Vicenta Blasca Ibáneza v prevodu Stanka Lebna.
Odlomek iz biografskega romana francoskega pisatelja Josepha Andrasa o na smrt obsojenem alžirskem borcu v prevodu Jasmine Žgank.
Literarne oddaje med 18. in 24. oktobrom 2020
Nedelja, 18. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Serenada
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Melina Merkouri: Rodila sem se kot Grkinja
22.05 Literarni portret: Maggie O'Farrell
23.50 Literarni nokturno: Slovenski pesniki o jeseniPonedeljek, 19. oktober
23.50 Literarni nokturno: Diane Di Prima: Revolucionarna pismaTorek, 20. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): Jean Paul Sartre: Zaprta vrata
23.50 Literarni nokturno: Peter Porter: Rimbaudov nojSreda, 21. oktober
23.50 Literarni nokturno: Alphonse de Lamartine: Osamljenost in JezeroČetrtek, 22. oktober
23.50 Literarni nokturno: Ivan Bunin: Mordvinski sarafanPetek, 23. oktober
23.50 Literarni nokturno: Vicente Blasco Ibáňez: PlenSobota, 24. oktober
18.00 Izbrana proza: Alan McMonagle: Kako mi je sestra skoraj priskrbela zmenek s porno zvezdo
23.50 Literarni nokturno: Joseph Andras: Rane naših bratovOd ponedeljka do petka
19.00 Radijski roman: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
Od načinov novinarskega poročanja, do lokalnih političnih kontekstov, v katerih posamezno gledališče deluje – dejavniki, ki so-oblikujejo našo gledališko krajino, so številni. V drugem delu oddaje predstavljamo zgodbe, ki jih v prihajajoči sezoni s svojim programom pišejo Slovensko stalno gledališče Trst, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Gledališče Koper in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana.
Vsakoletno razkritje repertoarjev prihajajoče gledališke sezone ponuja zanimiv poligon za razmislek kontekstov, ki sooblikujejo oziroma vplivajo na umetniško vodenje posameznega gledališča. Od statutov in strokovnih komisij, ki vrednotijo uspehe preteklih sezon in določajo dinamiko financiranja posameznih gledaliških hiš, do sestave gledaliških ansamblov in profila abonentov, in nenazadnje, v umetniškem programu odseva tudi utrip našega družbenega, političnega, duhovnega vsakdana. V prvem delu Petra Tanko, Staša Grahek, Rok Bozovičar in Saška Rakef tako predstavljajo zgodbe, ki jih v prihajajoči sezoni s svojim programom pišejo Slovensko ljudsko gledališče Celje, Mestno gledališče ljubljansko, Mini teater, Prešernovo gledališče Kranj in Slovensko mladinsko gledališče.
Posnetek tradicionalnega literarnega večera Dom v jeziku na Trubarjevi domačiji na Rašici, na katerem se že tradicionalno z branji iz svojih novih del predstavijo aktualni dobitniki slovenskih literarnih nagrad in priznanj. Letos so to: Agata Tomažič, Goran Vojnović, Ana Schnabl, Iztok Osojnik, Andrej Brvar, Veronika Dintinjana, Vinko Möderndorfer in Boris A. Novak. Dogodek na predvečer Dneva Primoža Trubarja pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, Občina Velike Lašče, Kulturno društvo Primož Trubar in 3. program Radia Slovenija – program Ars.
Ujel sem jih v tranzistor. Da bi to nemo pomlad plesale. Na odru zelene puščave. Da bi te z njimi učil življenja. Ne smrti. Vabimo vas, da z brenčanjem čebel ozvočite travnik brez medonosnih rastlin. Čeprav se zdi, da so čebele zelo prisotne v našem okolju, se zaradi intenzivnega kmetijstva širijo zelene puščave, travniki brez medonosnih rastlin in s tem brez čebel. V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in širšo javnostjo na simbolni ravni vračamo brenčanje čebel na travnike. Projektu se lahko pridružite in na travniku po vaši izbiri predvajate posnetek brenčanje čebel, ki ga najdete na Arsovi spletni strani, fotografijo pa nato delite z nami na Facebook strani.
Zvočnost stare pleterske kartuzijanske cerkve uravnavajo štimanice: resonatorji, glinene posode, ki s sozvenečimi višinami in nižinami tonov ustvarjajo resonanco. Ideja, da bi čudovito sozvenenje ujeli, se je utrnila Janezu Jocifu, svetovalcu za staro glasbo in ples pri JSKD. In z njo mu je uspelo vneti ekipo Radia Slovenija, Vokalno skupino Gallina in Ansambel Ingenium ter tri slovenske skladatelje – Nano Forte, Damijana Močnika in Andreja Makorja –, ki so skomponirali nova dela prav za akustiko pleterske gotske cerkve. K sodelovanju smo povabili dr. Katarino Šter, strokovnjakinjo za kartuzijanski koral, Ansambel Ingenium pa smo naprosili, da je zapel izbrane kartuzijanske korale, domnevno nastale za gradual žičke kartuzije. Piko na i so dali kartuzijani, beli menihi s priorjem Frančiškom, ki so se izjemno prijazno odzvali na povabilo in tudi sami zapeli pred mikrofoni pod štimanicami. O štimanicah vam bo marsikaj razkrilo tudi razmišljanje glasbenega producenta Toneta Jurce. Iz naštetega smo ustvarili zvočni pasijon, umerjen na čas od cvetne nedelje pa do velike noči. Pozneje pa boste v reportažno-dokumentarni oddaji podrobneje spoznali štimanice in ljudi, ki smo se s z njimi ukvarjali. Poleg naštetih strokovnjakov in gorečnežev, boste lahko v oddaji slišali tudi besede kartuzijanskega priorja, brata Frančiška, generalnega konservatorja dr. Roberta Peskarja z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in zvokovnega mojstra Mirana Kazafuro.
Ob svetovnem dnevu poezije so Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj in Fraport Slovenija soorganizirali zvočno-poetični dogodek Daljave. Pesem je postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi. Pri uresničitvi Daljav so sodelovali interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka so v živo tkali še pesniki Maja Vidmar, Miroslav Košuta in Iztok Geister, igralki Nataša Živković in Nika Rozman, napovedovalka Eva Longyka Marušič, skladatelj Brane Zorman, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča sta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina, koncept in režija Tina Kozin in Saška Rakef. Dogodek je bil uprizorjen na mednarodnem terminalu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
V 83. oddaji iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo najprej obiskali Pompeje, ki jih je leta 79 popolnoma uničil vulkanski izbruh. Tragični dogodek je v pismih Tacitu slikovito opisal Plinij mlajši, kraj pa je navdihnil tudi skladatelje, kot sta Giovanni Pacini in Wolfgang Amadeus Mozart. Nato se bomo odpravili v Amalfi, od tod pa vzdolž zahodne kalabrijske obale proti Siciliji. Na sporedu bo še glasba Ludwiga van Beethovna, Wilhelma Kempffa, Giuseppa Martuccija, Nicole Manfroceja, Francesca Cilee in Franza Liszta.
V 82. oddaji iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo osvetlili čas, ki ga je v Neaplju preživel Richard Wagner s svojo družino. Slišali boste nekaj odlomkov iz njegovih glasbenih del in osebnih dnevnikov Cosime Wagner. V sklepnem delu oddaje bomo zapustili Neapelj in se odpravili na Capri, ki sta ga med drugimi obiskala tudi Claude Debussy in Rainer Maria Rilke. Na sporedu bo še glasba Franza Listza, Sigismunda Thalberga, Jacquesa Fromentala Halveyja, in Egona Wellesza.
Potem, ko smo prejšnji teden izpostavili živahno dogajanje v gledališču svetega Jerneja, bo tudi 81. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere v znamenju operne glasbe. Oddajo v celoti posvečamo še enemu znamenitemu neapeljskemu opernemu gledališču, gledališču svetega Karla, ki je v 18. in 19. stoletju močno zaznamovalo tamkajšnji kulturni prostor. Na sporedu bo glasba Leonarda Lea, Christopha Willibalda Glucka, Niccoloja Jommellija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Ludwiga van Beethovna, Niccoloja Paganinija, Domenica Cimarose, Josepha Haydna, Gioacchina Rossinija in Gaetana Donizettija.
Glas, temnejše barve, ki je dolga leta osvajal srca slovenskih ljubiteljev šansona in popevke. V drugi oddaji Srce šansona predstavljamo Meri Avsenak, pevko, ki je maestru Adamiču sledila, odkar sta se spoznala. Skupaj sta počasi in skrbno izbirala besedila, maestro je komponiral, ona interpretirala. Začela sta prirejati samostojne koncerte na besedila slovenskih pesnikov, njuna neizmerna predanost glasbi pa je ponovno oživila slovenski šanson in ga postavila na koncertni oder. Še več, ustvarila sta Festival jugoslovanskega šansona.
80. oddajo iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo razvoju opernega žanra v Neaplju. Prejšnjo oddajo smo v celoti posvetili glasbenemu delovanju štirih neapeljskih konservatorijev, tokrat pa bomo posebno pozornost namenili bogatemu dogajanju v gledališču svetega Jerneja, ki je sredi 17. stoletja postalo prvo neapeljsko operno gledališče. Na sporedu bo glasba italijanskih baročnih mojstrov.
Pred nami je 79. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnjo oddajo smo namenili Carlu Gesualdu in dve stoletji trajajočemu obdobju, ko je bil Neapelj španska provinca, današnjo pa v celoti namenjamo zgodovinskemu pregledu štirih neapeljskih konservatorijev in njihovemu bogatemu glasbenemu delovanju. Na sporedu bo glasba skladateljev, ki so se izšolali in delovali v okviru konservatorijev.
Na vrsti je 78. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo prispeli v Neapelj in izpostavili nekaj primerov tamkajšnje srednjeveške in renesančne glasbe. Uvodne minute tokratne oddaje bomo namenili Carlu Gesualdu in njegovi nesrečni ljubezenski zgodbi, nato pa bomo osvetlili približno dvesto let trajajoče obdobje, ko je bil Neapelj španska provinca. Oddajo bodo spletali odlomki iz zapisov Benedetta Croceja, Dina Villatica, Roberta Middioneja, Salvatoreja Sciarrina, na sporedu pa bo glasba Carla Gesualda, Jordija Savalla, Igorja Stravinskega, Francesca d’Avalosa in Franza Hummla.
V oddaljenih zvočnih svetovih bomo potovali na Tibet in Kitajsko; spregovorili pa bomo tudi o ognjemetu in novoletni zvočni krajini; ognjemet so namreč iznašli na Kitajskem in zato je prav izdelava pirotehnike ena najstarejših neprekinjenih obrti oziroma industrij v tej deželi.
Pred nami je 77. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo se pomudili na vulkanskem otoku Ischia, danes pa bomo odpluli nazaj na kontinent in začeli naše potovanje po Neaplju, kjer bomo ostali naslednjih nekaj tednov. Današnja oddaja bo v znamenju srednjeveške in renesančne glasbe starega Neaplja.
In se – vedno znova – zavrtimo iz starega v novo. Še zadnjič in ponovno – s poezijo. Okoli sveta.
Ko v novo leto vstopa preostali del Združenih držav Amerike, jih bomo iz starega v novo pospremili z jazzom …
Če smo v vzhodnem in centralnem delu dežele tortilj, salse in drugih zavitkov z bolj ali manj pekočimi nadevi že vstopili v leto 2018, se to ravno zdaj dogaja v vzhodnih predelih Mehike. Tam med bučnim proslavljanjem prav gotovo ne manjka zanimive in značilne glasbe ljudskih glasbenikov mariachijev, brez katerih si najrazličnejših slavij v Mehiki pravzaprav ni moč predstavljati. Poslušajmo, kako sta glasbo mariačijev v simfonični stavek prelila mehiška skladatelja Jose Pablo Moncayo in Blas Galindno. Najprej bomo slišali Moncayev Huapango, zatem pa še Zvoke mariačijev Blasa Galindna. Igral bo simfonični orkester iz Xalape, dirigiral bo Herrera de la Fuente. Iz Mehike prihaja tudi Arturo Marquez, še eden izmed uveljavljenih mehiških skladateljev, čigar najbolj priljubljena in znana skladba je Danzon št. 2. Igral bo Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Georgea Pehlivaniana. Za zaključek pa Bailecito, argentinski folklorni ples Carlosa Guastavina. Za klavirjem – Beatriz Balzi.
Neveljaven email naslov