Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ministrstvo za kulturo želi izseliti Metelkovo 6

20.10.2020


Nevladniki so ravno ob začetku drugega vala epidemije izvedeli, da se morajo izseliti.

Minister za kulturo Vasko Simoniti želi izseliti nevladne organizacije, ki se nahajajo na Metelkovi 6 v Ljubljani. Na tem naslovu domuje preko 20 organizacij, med njimi so Mirovni inštitut, Društvo Asociacija, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PiC), Zavod Maska, Mesto žensk, Plesni teater Ljubljana, En-Knap, ŠKUC, Zavod za sodobno umetnost SCCA Ljubljana in drugi. Dejanje ministra mnogi vidijo kot politični obračun, kar je v času epidemije še posebej problematično.

Pri ministrstvu za kulturo so zapisali, da je stavba na Metelkovi 6 glede na sodobne gradbene normative neustrezna, statično sporna in že postaja nevarna za bivanje. Streha že nekaj časa zamaka, odpada kritina, ki je že poškodovala avto na parkirišču. Zaradi slabe fasade in pomanjkanja izolacije so stroški ogrevanja bistveno višji.
Na potrebe po njeni prenovi se sicer opozarja že 15 let, vendar zakaj je prav zdaj pravi trenutek za njen začetek. Da gre za politični obračun, je tvitnila poslanka SDS Anje Bah Žibert. Zapisala je Bodite no natančni. To so tisti nevladniki, ki molzejo javni denar predvsem za svoje plače. Njihov edini program pa je petkovo kolesarjenje!!!. Za to, kdo uporablja stavbo na Metelkovi, se je s poslanskim vprašanjem podrobneje zanimal poslanec SNS Zmago Jelinčič.

Nevladniki se morajo izseliti do konca januarja prihodnje leto. Ministrstvo pričakuje odgovor v osmih dneh. Če ne bodo privolili v prostovoljno prekinitev pogodbe, bo ministrstvo sprožilo postopke pred sodiščem. V tem primeru je odpovedni rok eno leto. Nevladniki ministrstvu in vladi sporočajo, da Metelkove 6 ne bodo zapustili in da se bodo z vsemi silami uprli napadom na civilno družbo, neodvisno kulturo in demokracijo. Uporabili bodo vsa pravna sredstva in vse, kar je potrebno, da ostanejo.

V bran so jim stopile opozicijske stranke Levica, SAB, SD in LMŠ, ki so za četrtek sklicale sejo Odbora za kulturo.
Javni poziv ministrstvu za kulturo, naj umakne zahtevo in obnovo prostorov snuje skupaj z najemniki, pa je podpisalo več kot 200 nacionalnih zvez, sindikatov, društev, ustanov in zavodov. Kot so zapisali v pozivu, je Metelkova 6 naslov, kjer ustvarja producent drugega najbolj gledanega filma v samostojni Sloveniji, Gremo mi po svoje. Je prostor, kjer deluje zavod, ki je koproduciral gledališko predstavo 6, nagrajeno z Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev.

V njem ima prostore inštitut, ki se je zavzel in rešil status več kot deset tisoč ljudi, izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev. Pa ustanova, ki podpira nadarjene mlade glasbenike, danes svetovno priznane glasbene mojstre, kot sta koncertni solist Münchenskih filharmonikov Martin Belič in prva violina Züriškega komornega orkestra Tanja Sonc.

Na Metelkovi 6 svoj program snuje društvo, ki na leto priredi 650 dogodkov za otroke in odrasle ter nanje privabi več kot 35.000 obiskovalcev. In ustvarjalci mednarodnega filmskega festivala Kino Otok, ki je pritegnil že več kot 50.000 gledalcev. Pa društvi, ki sta zaslužni za profesionalizacijo sodobnega plesa v Sloveniji in v katerih so ustvarjali mednarodno priznani koreografi, tudi nagrajenci Prešernovega sklada, kot sta Iztok Kovač in Mateja Rebolj.

Je prostor, kjer ima atelje svetovno priznana skupina vizualnih umetnikov Irwin in kjer ustvarja verjetno najbolj znana slovenska glasbena skupina Laibach. Kot piše v pozivu, je Metelkova 6 prostor, v katerem ustvarjajo nevladne organizacije in ustvarjalci, na katere je država upravičeno ponosna. To niso nevladne organizacije, ki jim država odvzame prostor ustvarjanja brez slehernega dialoga. Brez pogovora o možnih rešitvah, brez dajanja pomoči pri iskanju nadomestnih prostorov in brez zagotovila, da se lahko po obnovi dotrajane stavbe vrnejo. Sploh pa ne v obdobju epidemije.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Ministrstvo za kulturo želi izseliti Metelkovo 6

20.10.2020


Nevladniki so ravno ob začetku drugega vala epidemije izvedeli, da se morajo izseliti.

Minister za kulturo Vasko Simoniti želi izseliti nevladne organizacije, ki se nahajajo na Metelkovi 6 v Ljubljani. Na tem naslovu domuje preko 20 organizacij, med njimi so Mirovni inštitut, Društvo Asociacija, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PiC), Zavod Maska, Mesto žensk, Plesni teater Ljubljana, En-Knap, ŠKUC, Zavod za sodobno umetnost SCCA Ljubljana in drugi. Dejanje ministra mnogi vidijo kot politični obračun, kar je v času epidemije še posebej problematično.

Pri ministrstvu za kulturo so zapisali, da je stavba na Metelkovi 6 glede na sodobne gradbene normative neustrezna, statično sporna in že postaja nevarna za bivanje. Streha že nekaj časa zamaka, odpada kritina, ki je že poškodovala avto na parkirišču. Zaradi slabe fasade in pomanjkanja izolacije so stroški ogrevanja bistveno višji.
Na potrebe po njeni prenovi se sicer opozarja že 15 let, vendar zakaj je prav zdaj pravi trenutek za njen začetek. Da gre za politični obračun, je tvitnila poslanka SDS Anje Bah Žibert. Zapisala je Bodite no natančni. To so tisti nevladniki, ki molzejo javni denar predvsem za svoje plače. Njihov edini program pa je petkovo kolesarjenje!!!. Za to, kdo uporablja stavbo na Metelkovi, se je s poslanskim vprašanjem podrobneje zanimal poslanec SNS Zmago Jelinčič.

Nevladniki se morajo izseliti do konca januarja prihodnje leto. Ministrstvo pričakuje odgovor v osmih dneh. Če ne bodo privolili v prostovoljno prekinitev pogodbe, bo ministrstvo sprožilo postopke pred sodiščem. V tem primeru je odpovedni rok eno leto. Nevladniki ministrstvu in vladi sporočajo, da Metelkove 6 ne bodo zapustili in da se bodo z vsemi silami uprli napadom na civilno družbo, neodvisno kulturo in demokracijo. Uporabili bodo vsa pravna sredstva in vse, kar je potrebno, da ostanejo.

V bran so jim stopile opozicijske stranke Levica, SAB, SD in LMŠ, ki so za četrtek sklicale sejo Odbora za kulturo.
Javni poziv ministrstvu za kulturo, naj umakne zahtevo in obnovo prostorov snuje skupaj z najemniki, pa je podpisalo več kot 200 nacionalnih zvez, sindikatov, društev, ustanov in zavodov. Kot so zapisali v pozivu, je Metelkova 6 naslov, kjer ustvarja producent drugega najbolj gledanega filma v samostojni Sloveniji, Gremo mi po svoje. Je prostor, kjer deluje zavod, ki je koproduciral gledališko predstavo 6, nagrajeno z Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev.

V njem ima prostore inštitut, ki se je zavzel in rešil status več kot deset tisoč ljudi, izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev. Pa ustanova, ki podpira nadarjene mlade glasbenike, danes svetovno priznane glasbene mojstre, kot sta koncertni solist Münchenskih filharmonikov Martin Belič in prva violina Züriškega komornega orkestra Tanja Sonc.

Na Metelkovi 6 svoj program snuje društvo, ki na leto priredi 650 dogodkov za otroke in odrasle ter nanje privabi več kot 35.000 obiskovalcev. In ustvarjalci mednarodnega filmskega festivala Kino Otok, ki je pritegnil že več kot 50.000 gledalcev. Pa društvi, ki sta zaslužni za profesionalizacijo sodobnega plesa v Sloveniji in v katerih so ustvarjali mednarodno priznani koreografi, tudi nagrajenci Prešernovega sklada, kot sta Iztok Kovač in Mateja Rebolj.

Je prostor, kjer ima atelje svetovno priznana skupina vizualnih umetnikov Irwin in kjer ustvarja verjetno najbolj znana slovenska glasbena skupina Laibach. Kot piše v pozivu, je Metelkova 6 prostor, v katerem ustvarjajo nevladne organizacije in ustvarjalci, na katere je država upravičeno ponosna. To niso nevladne organizacije, ki jim država odvzame prostor ustvarjanja brez slehernega dialoga. Brez pogovora o možnih rešitvah, brez dajanja pomoči pri iskanju nadomestnih prostorov in brez zagotovila, da se lahko po obnovi dotrajane stavbe vrnejo. Sploh pa ne v obdobju epidemije.


01.01.2021

Z glasbo v novo leto

Vsebine Programa Ars


01.01.2021

Kakšno bo prihodnje filmsko desetletje?

Vsebine Programa Ars


04.01.2021

GLAS ŠAKALA

GLAS ŠAKALA Premiera: 31. december 2020 Scenarij: Saška Rakef, Tina Kozin Režija: Saška Rakef Glasba: Bojana Šaljić Podešva Zvočno oblikovanje, ambienti in efekti: Matjaž Miklič Oblikovanje prostora in svetlobe: Petra Veber Video: Igor Velše Dramaturgija: Pia Brezavšček Terenska snemanja, ambienti in efekti: Martin Florjančič Tehnična podpora: Marko Levičnik Interpretacija: Barbara Krajnc Avdić, Vesna Jevnikar, Blaž Šef, Nataša Živković, Aleksander Golja, Ivan Lotrič V besedilu so uporabljene pesmi: Tone Škrjanec: Tišina, zbirka Dihaj (Center za slovensko književnost, 2017) Jure Detela: pesmi 23. in 39. iz zbirke Mah in srebro, objavljene v knjigi Zbrane pesmi (Beletrina, 2018) Tina Kozin: Povsod listje, zbirka Šumenja (Lud Literatura, 2014) Tina Kozin: Pesem ne drevo, gozd, zbirka Nebo pod vodo (Litera, 2020) Tina Kozin: v drobcih ... (še neobjavljeno) Tina Kozin: Naj bo vsako oko le okolje (še neobjavljeno) Saška Rakef: V tem, ki ga ne vidi, vidi vsak nekoga drugega (še neobjavljeno) Verzi iz pesmi Ograjen prostor Voja Šindolića v prevodu Toneta Škrjanca (še neobjavljeno) Odlomek iz knjige Jakoba von Uexkülla: Potikanja po okoljnih svetovih živali in ljudi (Prevajalec: Samo Krušič, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018) Zahvaljujemo se Sebastijanu Lamutu, dr. Mihi Kroflu in dr. Tomažu Grušovniku. Koprodukcija: 3. program Radia Slovenija – program Ars, društvo za umetnost Avgus V sodelovanju z: SVŠGL, SMG Foto: Petra Veber


31.12.2020

Kinodvor načrtuje minipleks v letu 2023

Vsebine Programa Ars


31.12.2020

Po novoletni navdih v galerijo

Vsebine Programa Ars


30.12.2020

Kulturno leto 2020 Slovencev v Italiji

Vsebine Programa Ars


04.01.2021

Leonida Mrgole, pogovor ob radijski igri

Vsebine Programa Ars


29.12.2020

Novoletne voščilnice umetnikov

Vsebine Programa Ars


28.12.2020

Teju Cole (odlomek)

Vsebine Programa Ars


28.12.2020

Filmi v letu 2020

Vsebine Programa Ars


25.12.2020

Izpod peresa slovenskih skladateljev - 120 let rojstva Lucijana Marije Škerjanca

Lucijan Marija Škerjanc je kot skladatelj pianist, dirigent, glasbeni publicist in pedagog močno zaznamoval slovensko glasbeno zgodovino 20. stoletja. Rodil se je 17. decembra leta 1900 v Gradcu. Študiral je v Ljubljani, Pragi, na Dunaju in Parizu. Umetniški opus Lucijana Marije Škerjanca je velikanski in trdno zraščen z razvojem slovenske glasbene kulture. Njegov opus zajema simfonije, koncerte, uverture, komorno glasbo, kantato Sonetni venec, več kot 60 samospevov in druge skladbe. Škerjanc je bil dejaven tudi v glasbeni publicistiki; napisal je biografije številnih slovenskih skladateljev ter več učbenikov in priročnikov. Ob 120. letnici njegovega rojstva smo v studio povabili skladatelja in dirigenta mlajše generacije Dominika Jakšiča, ki bo spregovoril o nekaterih življenjskih poglavjih Lucijana Marije Škerjanca.


24.12.2020

Božični večer z basbaritonistom Marcosom Finkom

V praznični oddaji predvajamo nekatere najlepše slovenske božične pesmi. Gost v oddaji, naš priznani basbaritonist Marcos Fink, pa v pogovaru z Anamarijo Štukelj Cusma razmišlja o božiču in božični glasbi.


24.12.2020

Sreča na vrvici

V petek bo ob 20.05 na Televiziji Slovenija na ogled digitalno restavrirana filmska klasika Sreča na vrvici scenarista in režiserja Janeta Kavčiča iz leta 1977. Film je nastal po literarni predlogi mladinskega romana Teci, teci kuža moj pisatelja Vitana Mala. Slavnostno premiero bi moral imeti letos oktobra v sklopu projekta Naši filmi doma v Cankarjevem domu v Ljubljani, a je pandemija žal to preprečila, zato je dogodek prestavljen na pomlad, nocoj pa bo film, kot rečeno, na ogled kar na televiziji. O pomenu Sreče na vrvici razmišlja Gorazd Trušnovec:


24.12.2020

Božični filmi

Te dni si bomo kar pred domačimi zasloni ogledali nekaj božičnih filmov. Med klasikami, ki jih tudi na televiziji vrtijo najpogosteje, so filmi Sam doma, Umri pokončno ali pa britanska romantična komedija Pravzaprav ljubezen. Zgodbe vseh so postavljene v čas Božiča: v filmu Sam doma, danes za mnoge že nostalgični komediji, osemletnika Kevina, družina, ki odpotuje za praznike, pozabi doma. V akcijski klasiki Umri pokončno newyorški policist John McClane v upodobitvi Bruca Willisa na božični zabavi svoje žene rešuje svoj zakon, presenetijo pa jih teroristi; v filmu Pravzaprav ljubezen, ki ga nekateri obožujejo, drugi pa sovražijo, nastopi britanska igralska smetana: Hugh Grant, Colin Firth, Alan Rickman, Liam Neeson, Emma Thompson in Keira Knightley; premier se zaljubi v svojo asistentko, pisatelj v Portugalko, ki mu čisti stanovanje, poročena ženska pa izve, da se je njen mož spustil v razmerje z drugo žensko. Prispevek Tine Poglajen.


24.12.2020

Božični večer

Na božični večer vas, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, vabimo k spremljanju večernega prazničnega programa. Ob 20h v oddaji Komorni studio, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, predstavljamo božične instrumentalne koncerte in duhovne kantate za praznik svetega rojstva. Ustvarili so jih izbrani italijanski in nemški skladatelji iz 17. in prve polovice 18. stoletja: Giuseppe Torelli, Francesco Manfredini, Arcangelo Corelli, Alessandro Scarlatti, Georg Philipp Telemann in Johann Sebastian Bach. Ob 22.05 bo na sporedu radijska igra, povest O Jezusu Kristusu iz zbirke Bajke in povesti o Slovencih avtorjev Janeza trdine in Aleksandra Zorna. Živahna igra, začinjena z ljudsko modrostjo, povzema dojemanje biblične zgodbe preprostega ljudstva. Nastala je v produkciji Radia Trst A z igralci tržaškega gledališča. Ob 22.40 bo na sporedu praznična oddaja, v kateri bomo ob poslušanju najlepših božičnih pesmi z gostom pokramljali o božiču, spominih in božični glasbi. Anamarija Štukelj Cusma se bo pogovarjala z uglednim slovenskim basbaritonistom Marcosom Finkom. Za Literarni nokturno, na sporedu ob 23.45, smo izbrali šaljivo zgodbo z naslovom Sveča, napisal jo je Narte Velikonja, ki je živel med letoma 1892 in 1945. Pisal je psihološko — realistične novele in ljudske povesti, šaljive zgodbe in anekdote, objavljal je kritike in študije ter prevajal. Zgodba Sveča je izšla leta 1941 v zbirki Zbiralna leča. Ob polnoči bomo neposredno prenašali polnočnico iz ljubljanske stolnice. Mašo, s katero v katoliškem bogoslužju počastijo rojstvo Jezusa, utelešenje Boga, bo daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Po polnočnici bo do 2. ure zjutraj na sporedu božična glasba.


23.12.2020

Boštjančič izjava

Vsebine Programa Ars


23.12.2020

Marcos Fink izjava

Vsebine Programa Ars


Stran 61 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov