Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nevladniki so ravno ob začetku drugega vala epidemije izvedeli, da se morajo izseliti.
Minister za kulturo Vasko Simoniti želi izseliti nevladne organizacije, ki se nahajajo na Metelkovi 6 v Ljubljani. Na tem naslovu domuje preko 20 organizacij, med njimi so Mirovni inštitut, Društvo Asociacija, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PiC), Zavod Maska, Mesto žensk, Plesni teater Ljubljana, En-Knap, ŠKUC, Zavod za sodobno umetnost SCCA Ljubljana in drugi. Dejanje ministra mnogi vidijo kot politični obračun, kar je v času epidemije še posebej problematično.
Pri ministrstvu za kulturo so zapisali, da je stavba na Metelkovi 6 glede na sodobne gradbene normative neustrezna, statično sporna in že postaja nevarna za bivanje. Streha že nekaj časa zamaka, odpada kritina, ki je že poškodovala avto na parkirišču. Zaradi slabe fasade in pomanjkanja izolacije so stroški ogrevanja bistveno višji.
Na potrebe po njeni prenovi se sicer opozarja že 15 let, vendar zakaj je prav zdaj pravi trenutek za njen začetek. Da gre za politični obračun, je tvitnila poslanka SDS Anje Bah Žibert. Zapisala je Bodite no natančni. To so tisti nevladniki, ki molzejo javni denar predvsem za svoje plače. Njihov edini program pa je petkovo kolesarjenje!!!. Za to, kdo uporablja stavbo na Metelkovi, se je s poslanskim vprašanjem podrobneje zanimal poslanec SNS Zmago Jelinčič.
Nevladniki se morajo izseliti do konca januarja prihodnje leto. Ministrstvo pričakuje odgovor v osmih dneh. Če ne bodo privolili v prostovoljno prekinitev pogodbe, bo ministrstvo sprožilo postopke pred sodiščem. V tem primeru je odpovedni rok eno leto. Nevladniki ministrstvu in vladi sporočajo, da Metelkove 6 ne bodo zapustili in da se bodo z vsemi silami uprli napadom na civilno družbo, neodvisno kulturo in demokracijo. Uporabili bodo vsa pravna sredstva in vse, kar je potrebno, da ostanejo.
V bran so jim stopile opozicijske stranke Levica, SAB, SD in LMŠ, ki so za četrtek sklicale sejo Odbora za kulturo.
Javni poziv ministrstvu za kulturo, naj umakne zahtevo in obnovo prostorov snuje skupaj z najemniki, pa je podpisalo več kot 200 nacionalnih zvez, sindikatov, društev, ustanov in zavodov. Kot so zapisali v pozivu, je Metelkova 6 naslov, kjer ustvarja producent drugega najbolj gledanega filma v samostojni Sloveniji, Gremo mi po svoje. Je prostor, kjer deluje zavod, ki je koproduciral gledališko predstavo 6, nagrajeno z Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev.
V njem ima prostore inštitut, ki se je zavzel in rešil status več kot deset tisoč ljudi, izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev. Pa ustanova, ki podpira nadarjene mlade glasbenike, danes svetovno priznane glasbene mojstre, kot sta koncertni solist Münchenskih filharmonikov Martin Belič in prva violina Züriškega komornega orkestra Tanja Sonc.
Na Metelkovi 6 svoj program snuje društvo, ki na leto priredi 650 dogodkov za otroke in odrasle ter nanje privabi več kot 35.000 obiskovalcev. In ustvarjalci mednarodnega filmskega festivala Kino Otok, ki je pritegnil že več kot 50.000 gledalcev. Pa društvi, ki sta zaslužni za profesionalizacijo sodobnega plesa v Sloveniji in v katerih so ustvarjali mednarodno priznani koreografi, tudi nagrajenci Prešernovega sklada, kot sta Iztok Kovač in Mateja Rebolj.
Je prostor, kjer ima atelje svetovno priznana skupina vizualnih umetnikov Irwin in kjer ustvarja verjetno najbolj znana slovenska glasbena skupina Laibach. Kot piše v pozivu, je Metelkova 6 prostor, v katerem ustvarjajo nevladne organizacije in ustvarjalci, na katere je država upravičeno ponosna. To niso nevladne organizacije, ki jim država odvzame prostor ustvarjanja brez slehernega dialoga. Brez pogovora o možnih rešitvah, brez dajanja pomoči pri iskanju nadomestnih prostorov in brez zagotovila, da se lahko po obnovi dotrajane stavbe vrnejo. Sploh pa ne v obdobju epidemije.
Nevladniki so ravno ob začetku drugega vala epidemije izvedeli, da se morajo izseliti.
Minister za kulturo Vasko Simoniti želi izseliti nevladne organizacije, ki se nahajajo na Metelkovi 6 v Ljubljani. Na tem naslovu domuje preko 20 organizacij, med njimi so Mirovni inštitut, Društvo Asociacija, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PiC), Zavod Maska, Mesto žensk, Plesni teater Ljubljana, En-Knap, ŠKUC, Zavod za sodobno umetnost SCCA Ljubljana in drugi. Dejanje ministra mnogi vidijo kot politični obračun, kar je v času epidemije še posebej problematično.
Pri ministrstvu za kulturo so zapisali, da je stavba na Metelkovi 6 glede na sodobne gradbene normative neustrezna, statično sporna in že postaja nevarna za bivanje. Streha že nekaj časa zamaka, odpada kritina, ki je že poškodovala avto na parkirišču. Zaradi slabe fasade in pomanjkanja izolacije so stroški ogrevanja bistveno višji.
Na potrebe po njeni prenovi se sicer opozarja že 15 let, vendar zakaj je prav zdaj pravi trenutek za njen začetek. Da gre za politični obračun, je tvitnila poslanka SDS Anje Bah Žibert. Zapisala je Bodite no natančni. To so tisti nevladniki, ki molzejo javni denar predvsem za svoje plače. Njihov edini program pa je petkovo kolesarjenje!!!. Za to, kdo uporablja stavbo na Metelkovi, se je s poslanskim vprašanjem podrobneje zanimal poslanec SNS Zmago Jelinčič.
Nevladniki se morajo izseliti do konca januarja prihodnje leto. Ministrstvo pričakuje odgovor v osmih dneh. Če ne bodo privolili v prostovoljno prekinitev pogodbe, bo ministrstvo sprožilo postopke pred sodiščem. V tem primeru je odpovedni rok eno leto. Nevladniki ministrstvu in vladi sporočajo, da Metelkove 6 ne bodo zapustili in da se bodo z vsemi silami uprli napadom na civilno družbo, neodvisno kulturo in demokracijo. Uporabili bodo vsa pravna sredstva in vse, kar je potrebno, da ostanejo.
V bran so jim stopile opozicijske stranke Levica, SAB, SD in LMŠ, ki so za četrtek sklicale sejo Odbora za kulturo.
Javni poziv ministrstvu za kulturo, naj umakne zahtevo in obnovo prostorov snuje skupaj z najemniki, pa je podpisalo več kot 200 nacionalnih zvez, sindikatov, društev, ustanov in zavodov. Kot so zapisali v pozivu, je Metelkova 6 naslov, kjer ustvarja producent drugega najbolj gledanega filma v samostojni Sloveniji, Gremo mi po svoje. Je prostor, kjer deluje zavod, ki je koproduciral gledališko predstavo 6, nagrajeno z Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev.
V njem ima prostore inštitut, ki se je zavzel in rešil status več kot deset tisoč ljudi, izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev. Pa ustanova, ki podpira nadarjene mlade glasbenike, danes svetovno priznane glasbene mojstre, kot sta koncertni solist Münchenskih filharmonikov Martin Belič in prva violina Züriškega komornega orkestra Tanja Sonc.
Na Metelkovi 6 svoj program snuje društvo, ki na leto priredi 650 dogodkov za otroke in odrasle ter nanje privabi več kot 35.000 obiskovalcev. In ustvarjalci mednarodnega filmskega festivala Kino Otok, ki je pritegnil že več kot 50.000 gledalcev. Pa društvi, ki sta zaslužni za profesionalizacijo sodobnega plesa v Sloveniji in v katerih so ustvarjali mednarodno priznani koreografi, tudi nagrajenci Prešernovega sklada, kot sta Iztok Kovač in Mateja Rebolj.
Je prostor, kjer ima atelje svetovno priznana skupina vizualnih umetnikov Irwin in kjer ustvarja verjetno najbolj znana slovenska glasbena skupina Laibach. Kot piše v pozivu, je Metelkova 6 prostor, v katerem ustvarjajo nevladne organizacije in ustvarjalci, na katere je država upravičeno ponosna. To niso nevladne organizacije, ki jim država odvzame prostor ustvarjanja brez slehernega dialoga. Brez pogovora o možnih rešitvah, brez dajanja pomoči pri iskanju nadomestnih prostorov in brez zagotovila, da se lahko po obnovi dotrajane stavbe vrnejo. Sploh pa ne v obdobju epidemije.
Naslovi treh nagrajenih zgodb natečaja so že nekaj časa znani, na slovesnem dogodku v Studiu 26 Radia Slovenija pa bomo razkrili še avtorje besedil. Dogodek bo pospremila glasba v interpretaciji Klemna Golnerja, zmagovalno zgodbo pa bomo slišali v interpretaciji Branka Jordana, Tadeja Piška in Line Akif. Letošnja strokovna žirija v sestavi Tadeja Krečič Scholten (predsednica), Tatjana Jamnik in Gašper Troha je izbirala med 734 zgodbami, kar je najvišje število v zgodovini natečaja.
Čestitamo zmagovalcu Juriju Černiču, avtorju zgodbe Vlak ob 6.15. Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi zapisala naslednje: Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Čestitamo zmagovalcu Juriju Černiču, avtorju zgodbe Vlak ob 6.15. Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi zapisala naslednje: Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Minila so tri desetletja, odkar je Babica šla na jug. Vinci Vogue Anžlovar je medtem posnel več filmov in pri vseh šel z glavo skozi zid: zanje je zbiral sredstva v tujini, vmes pa se boril notranjimi demoni in opravljal raznolike službe. Njegova zadnja zaposlitev, preden je znova poprijel za režijsko taktirko, je bila vožnja taksija. Avgusta je padla prva klapa njegovega novega celovečerca Dedek gre na jug. Kot je povedal v pogovoru z Urbanom Tarmanom, gre ekipa znova z glavo skozi zid: kljub zamrznitvi javnega sofinanciranja s strani Filmskega centra oziroma kulturnega ministrstva, je filmska ekipa že imela deset snemalnih dni; producent Branislav Srdić pa je, da bi se snemanje vendarle začelo, celo dvignil kredit in zanj zastavil svojo hišo, garažo in kolo. Vinci Vogue Anžlovar pojasnjuje, kako je film Dedek gre na jug povezan z Babico.
Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar v pogovoru s Teso Drev Juh govori o trenutni finančni situaciji, v kateri se je znašel slovenski film (in z njim njegovi ustvarjalci).
Prejšnjo soboto se je zaključil 77. Beneški filmski festival – na dogodku, na katerem ni bilo velikih ameriških produkcij kot je bilo v navadi v zadnjih letih, je vseeno zmagal ameriški film, in sicer intimna družbenokritična drama Nomadland (Dežela nomadov) režiserke Chloe Zhao, v kateri glavno vlogo odigra Frances McDormand. Več o letošnji Mostri v komentarju Ingrid Kovač Brus
Letošnjo nagrado za najboljši evropski film v sekciji Dnevi avtorjev na Beneškem filmskem festivalu je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Oaza. Lani je isto nagrado dobil film Corpus Christi poljskega cineasta Jana Komase. Film, katerega zgodba temelji na pojavu lažnih duhovnikov na Poljskem, si lahko zdaj ogledate v slovenski art kino mreži. Film je navdušil Gorazda Trušnovca.
V komediji Vojna z dedkom vlogo dedka igra Robert De Niro. Film si je ogledala Gaja Pöschl.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto. Prispevek Irene Kodric Cizerl.
Sinoči je celjsko gledališče otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov, Lutza Hübnerja z naslovom Marjetka, stran 89. Premiero si je ogledala Vilma Štritof.
V Mariboru so se začeli »Dnevi zaganjanja EKO 8«, tridnevno dogajanje, s katerim mariborska umetnostna galerija opominja na Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki ga bo po 15 letih premora znova organizirala v Mariboru. Zaradi nevarnosti virusne okužbe so večmesečno dogajanje prestavili na prihodnjo pomlad. Brigita Mohorič.
Branje je z vidika človekovega obstoja mlada veščina. Beremo nekaj tisočletij, kar pa je premalo, da bi se v možganih razvili posebni centri za branje, zato med branjem možgani uporabljajo omrežja, ki so namenjena drugim funkcijam. Pri slabših bralcih se aktivira velik del možganov, pri dobrih bralcih pa del, ki je namenjen prepoznavanju obrazov. In ravno ta del možganov je povezan s človekovim čustvenim in socialnim doživljanjem. Da branje spodbuja k empatiji, sočutju in vzgoji srca tako niso le lepe besede, saj jih podpirajo tudi raziskave delovanja možganov. Pretirana raba zaslonov pa ima na drugi strani veliko slabih učinkov na razvoj otroka. Še posebej občutljivi so predšolski otroci. Pri njih se je pokazalo, da jim je gledanje zaslonov porušilo mikrostrukturo v delih možganov, ki so namenjeni za govor in razvoj jezika. Celoten pogovor z državno sekretarko Tino Bregant, ki je doktorirala iz nevropediatrije, lahko poslušate v oddaji Jezikovni pogovori. Vir fotografije: Pixabay
Neveljaven email naslov