Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velik uspeh Radia Slovenija, saj je slovenska radijska igra drugič v zgodovini med finalisti za nagrado za najboljšo radijsko igro v Evropi.
Festival Prix Europa so ustanovili Evropski parlament, Evropska komisija in Evropska kulturna fundacija. Na festivalu tekmujejo najboljše evropske televizijske, radijske in spletne produkcije.
Igra je nastala po besedilu hrvaškega avtorja Tomislava Zajca, v režiji Špele Kravogel in v priredbi Vilme Štritof. Intimna drama se odvija med umirajočim moškim, njegovim očetom in njegovim nekdanjim dekletom. Odpira vprašanja o odnosih, ki jih ni več, oziroma jih nikoli ni bilo. Pes je nosilec metafore.
Poslušajte radijsko igro Tomislav Zajec: Treba bi bilo peljati psa na sprehod
Nastopajo: Sebastian Cavazza, Boris Cavazza in Maša Derganc Veselko.
Skozi igro se kaže pritisk minevanja in končnosti, ki sili like k priznanju nekaterih življenjskih zmot. Prevlada spoznanje, da je skoraj zmanjkalo časa in da se bistvenega ne da ubesediti. Več o zgodovinski uvrstitvi v pogovoru z režiserko v današnji oddaji Svet kulture.
Velik uspeh Radia Slovenija, saj je slovenska radijska igra drugič v zgodovini med finalisti za nagrado za najboljšo radijsko igro v Evropi.
Festival Prix Europa so ustanovili Evropski parlament, Evropska komisija in Evropska kulturna fundacija. Na festivalu tekmujejo najboljše evropske televizijske, radijske in spletne produkcije.
Igra je nastala po besedilu hrvaškega avtorja Tomislava Zajca, v režiji Špele Kravogel in v priredbi Vilme Štritof. Intimna drama se odvija med umirajočim moškim, njegovim očetom in njegovim nekdanjim dekletom. Odpira vprašanja o odnosih, ki jih ni več, oziroma jih nikoli ni bilo. Pes je nosilec metafore.
Poslušajte radijsko igro Tomislav Zajec: Treba bi bilo peljati psa na sprehod
Nastopajo: Sebastian Cavazza, Boris Cavazza in Maša Derganc Veselko.
Skozi igro se kaže pritisk minevanja in končnosti, ki sili like k priznanju nekaterih življenjskih zmot. Prevlada spoznanje, da je skoraj zmanjkalo časa in da se bistvenega ne da ubesediti. Več o zgodovinski uvrstitvi v pogovoru z režiserko v današnji oddaji Svet kulture.
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov