Prodorna in ugledna slovenska znanstvenica, predavateljica in urednica, ki je pozivala k "vedremu realizmu", optimističnemu zretju v prihodnost.

Včeraj se je po dolgi bolezni poslovila Neda Pagon, ena najbolj prodornih in uglednih slovenskih družboslovk. Na znanstvenem in publicističnem področju se je ukvarjala s sociologijo kulture, teorijo umetnosti, zgodovino marksizma in socialnih teorij ter teorijo socialnih utopij, predavala je na različnih slovenskih fakultetah in drugih ustanovah ter bila aktivna v civilnodružbenih gibanjih v 80. letih in v času osamosvajanja.

Neda Pagon, prodorna znanstvenica, ki je svojo misel širila tako z znanstvenim kot družbenim delom, je bila pozneje tudi soustanoviteljica Fakultete za podiplomski humanistični študij in Inštituta za civilizacijo in kulturo. Bogat prispevek k slovenskemu družboslovju prinaša njeno delo na mestu glavne in odgovorne urednice založbe Studia humanitatis. Neda Pagon je je prevajala družboslovno in humanistično literaturo iz francoščine in italijanščine in leta 2010 je prejela Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo. Za vitezinjo reda umetnosti in leposlovja Francoske republike je bila imenovana že leta 1999. Kot prevajalka in založnica francoskih humanističnih avtorjev je leta 2014 prejela odlikovanje za častnico reda umetnosti in leposlovja Francoske republike.

Neda Pagon je neredko opominjala, da se v Sloveniji preveč ukvarjamo s preteklostjo in premalo optimistično zremo v prihodnost, pozivala je k vedremu realizmu, ki, po njenih besedah zahteva veliko samostojnega mišljenja in avtonomnosti ter ne zmanipuliranega uma, ki ga ima povprečni državljan. Kot angažirano so Nedo Pagon jo v zadnjih letih poznali tudi v Izoli, kjer je bila občasna kolumnistka tednika Mandrač in članica društva Izolani.

Prodorna in ugledna slovenska znanstvenica, predavateljica in urednica, ki je pozivala k »vedremu realizmu«, optimističnemu zretju v prihodnost.