Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 91. letu starosti je umrl legendarni škotski igralec, prvi in najslavnejši tajni agent v službi njenega Veličanstva.
Sean Connery je bil najbolj znan prav po upodobitvi Jamesa Bonda; bil je prvi tajni agent in v tej vlogi nam bo najbolj ostal v spominu. Po zaslugi te šarmantne vloge je postal globalna filmska zvezda in seks simbol, za mnoge oboževalce pravzaprav edini pravi Bond.
Vendar Sean Connery ni igral samo v bondiadah. Kot je nekoč pripomnil, mu je šel Bond že pošteno na živce in če bi znal, bi se ga najraje kar znebil. Connery je igral še v filmih Alfreda Hitchcocka in Johna Hustona ter številnih drugih, kot so Umor na Orient ekspresu, Highlander, Ime rože, Indiana Jones in zadnji križarski pohod, Lov na Rdeči oktober, Alcatraz in Družba pravih gospodov, če naštejemo še nekaj najbolj znanih.
Njegova več kot šest desetletij dolga igralska kariera je bila okronana z nagrado oskar, vendar le za stransko vlogo v film Nedotakljivi Briana De Palme.
Sean Connery je sicer izhajal iz delavske družine, v otroštvu in zgodnji mladosti se je preživljal z najrazličnejšimi deli, med drugim tudi v Kraljevem gledališču v Edinburghu, kjer se je seznanil z igralskim poklicem. Naj ob njegovem slovesu dodamo še to, da je njegovo zasebno življenje zaznamovalo kar nekaj kontroverz zaradi družinskega nasilja, pa tudi zaradi političnih stališč, saj se je zavzemal za odcepitev Škotske od Velike Britanije.
Po poročanju BBC-ja je žalostno novico o njegovi smrti sporočila igralčeva družina. Sir Connery naj bi umrl v noči iz petka na soboto na Bahamih po daljši bolezni. Avgusta letos je dopolnil 90. let.
V 91. letu starosti je umrl legendarni škotski igralec, prvi in najslavnejši tajni agent v službi njenega Veličanstva.
Sean Connery je bil najbolj znan prav po upodobitvi Jamesa Bonda; bil je prvi tajni agent in v tej vlogi nam bo najbolj ostal v spominu. Po zaslugi te šarmantne vloge je postal globalna filmska zvezda in seks simbol, za mnoge oboževalce pravzaprav edini pravi Bond.
Vendar Sean Connery ni igral samo v bondiadah. Kot je nekoč pripomnil, mu je šel Bond že pošteno na živce in če bi znal, bi se ga najraje kar znebil. Connery je igral še v filmih Alfreda Hitchcocka in Johna Hustona ter številnih drugih, kot so Umor na Orient ekspresu, Highlander, Ime rože, Indiana Jones in zadnji križarski pohod, Lov na Rdeči oktober, Alcatraz in Družba pravih gospodov, če naštejemo še nekaj najbolj znanih.
Njegova več kot šest desetletij dolga igralska kariera je bila okronana z nagrado oskar, vendar le za stransko vlogo v film Nedotakljivi Briana De Palme.
Sean Connery je sicer izhajal iz delavske družine, v otroštvu in zgodnji mladosti se je preživljal z najrazličnejšimi deli, med drugim tudi v Kraljevem gledališču v Edinburghu, kjer se je seznanil z igralskim poklicem. Naj ob njegovem slovesu dodamo še to, da je njegovo zasebno življenje zaznamovalo kar nekaj kontroverz zaradi družinskega nasilja, pa tudi zaradi političnih stališč, saj se je zavzemal za odcepitev Škotske od Velike Britanije.
Po poročanju BBC-ja je žalostno novico o njegovi smrti sporočila igralčeva družina. Sir Connery naj bi umrl v noči iz petka na soboto na Bahamih po daljši bolezni. Avgusta letos je dopolnil 90. let.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov