Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 91. letu starosti je umrl legendarni škotski igralec, prvi in najslavnejši tajni agent v službi njenega Veličanstva.
Sean Connery je bil najbolj znan prav po upodobitvi Jamesa Bonda; bil je prvi tajni agent in v tej vlogi nam bo najbolj ostal v spominu. Po zaslugi te šarmantne vloge je postal globalna filmska zvezda in seks simbol, za mnoge oboževalce pravzaprav edini pravi Bond.
Vendar Sean Connery ni igral samo v bondiadah. Kot je nekoč pripomnil, mu je šel Bond že pošteno na živce in če bi znal, bi se ga najraje kar znebil. Connery je igral še v filmih Alfreda Hitchcocka in Johna Hustona ter številnih drugih, kot so Umor na Orient ekspresu, Highlander, Ime rože, Indiana Jones in zadnji križarski pohod, Lov na Rdeči oktober, Alcatraz in Družba pravih gospodov, če naštejemo še nekaj najbolj znanih.
Njegova več kot šest desetletij dolga igralska kariera je bila okronana z nagrado oskar, vendar le za stransko vlogo v film Nedotakljivi Briana De Palme.
Sean Connery je sicer izhajal iz delavske družine, v otroštvu in zgodnji mladosti se je preživljal z najrazličnejšimi deli, med drugim tudi v Kraljevem gledališču v Edinburghu, kjer se je seznanil z igralskim poklicem. Naj ob njegovem slovesu dodamo še to, da je njegovo zasebno življenje zaznamovalo kar nekaj kontroverz zaradi družinskega nasilja, pa tudi zaradi političnih stališč, saj se je zavzemal za odcepitev Škotske od Velike Britanije.
Po poročanju BBC-ja je žalostno novico o njegovi smrti sporočila igralčeva družina. Sir Connery naj bi umrl v noči iz petka na soboto na Bahamih po daljši bolezni. Avgusta letos je dopolnil 90. let.
V 91. letu starosti je umrl legendarni škotski igralec, prvi in najslavnejši tajni agent v službi njenega Veličanstva.
Sean Connery je bil najbolj znan prav po upodobitvi Jamesa Bonda; bil je prvi tajni agent in v tej vlogi nam bo najbolj ostal v spominu. Po zaslugi te šarmantne vloge je postal globalna filmska zvezda in seks simbol, za mnoge oboževalce pravzaprav edini pravi Bond.
Vendar Sean Connery ni igral samo v bondiadah. Kot je nekoč pripomnil, mu je šel Bond že pošteno na živce in če bi znal, bi se ga najraje kar znebil. Connery je igral še v filmih Alfreda Hitchcocka in Johna Hustona ter številnih drugih, kot so Umor na Orient ekspresu, Highlander, Ime rože, Indiana Jones in zadnji križarski pohod, Lov na Rdeči oktober, Alcatraz in Družba pravih gospodov, če naštejemo še nekaj najbolj znanih.
Njegova več kot šest desetletij dolga igralska kariera je bila okronana z nagrado oskar, vendar le za stransko vlogo v film Nedotakljivi Briana De Palme.
Sean Connery je sicer izhajal iz delavske družine, v otroštvu in zgodnji mladosti se je preživljal z najrazličnejšimi deli, med drugim tudi v Kraljevem gledališču v Edinburghu, kjer se je seznanil z igralskim poklicem. Naj ob njegovem slovesu dodamo še to, da je njegovo zasebno življenje zaznamovalo kar nekaj kontroverz zaradi družinskega nasilja, pa tudi zaradi političnih stališč, saj se je zavzemal za odcepitev Škotske od Velike Britanije.
Po poročanju BBC-ja je žalostno novico o njegovi smrti sporočila igralčeva družina. Sir Connery naj bi umrl v noči iz petka na soboto na Bahamih po daljši bolezni. Avgusta letos je dopolnil 90. let.
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov