Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potem, ko je ministrstvo za kulturo sporočilo, da želi izseliti nevladne organizacije z Metelkove 6, so se vrstila ugibanja za kaj naj bi ministrstvo potrebovalo prostore. Minister za kulturo Vasko Simoniti je v državnem zboru povedal, da na tem naslovu načrtujejo prostore za prirodoslovni muzej. Takšno rešitev za prostorsko stisko prirodoslovnega muzeja naj bi videli že njegovi predhodniki, zato so v tej luči pripravljeni tudi načrti prenove. Minister je še povedal, da bodo skušali nevladnikom z njihovim sodelovanjem zagotoviti nadomestne prostore. Opozicija dvomi v ugoden razplet nastale situacije, saj se ministrstvo projekta ni lotilo na pravi način.
Minister za kulturo Vasko Simoniti na Odboru za kulturo Državnega zbora
Potem ko je ministrstvo za kulturo sporočilo, da želi izseliti nevladne organizacije iz stavbe v Metelkovi ulici številka 6, so se začela vrstiti ugibanja, za kaj naj bi ministrstvo potrebovalo tamkajšnje prostore.
Minister za kulturo Vasko Simoniti je v državnem zboru sinoči prvič povedal, da na tem naslovu načrtujejo prostore za prirodoslovni muzej. Tako rešitev za prostorsko stisko prirodoslovnega muzeja naj bi imeli že njegovi predhodniki, zato so v tej luči pripravljeni tudi načrti prenove. Minister je še povedal, da bodo skušali nevladnikom z njihovim sodelovanjem zagotoviti nadomestne prostore.
Minister je nastopil ob koncu seje. Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica je še izrazila dvom, da bi se predlog lahko razpletel ugodno, saj se je ministrstvo projekta lotilo na neprimeren način. Poslanci so nato sprejeli sklep, s katerim so ministrstvo za kulturo in vlado pozvali, naj vsem upravičenim najemnikom in uporabnikom Metelkove 6 v sodelovanju z vsemi deležniki v Ljubljani koordinirata zagotovitev nadomestnih prostorov do 1. junija 2021.
Pred njegovim nastopom pa so predlagatelji seje stopili v bran nevladnikom in opozorili, da se vrhunske ustvarjalce ne sme metati na cesto brez zagotovitve nadomestnih prostorov, še posebej ne v času epidemije. Nevladniki so izpostavili svoje delo in poudarili, da je ravno zaradi njihovih prizadevanj stavba na Metelkovi 6 v lasti ministrstva za kulturo.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je na seji navedla pravne predpise, po katerih nevladne organizacije ne morejo več bivati na naslovu Metelkova 6. Poudarila je, da jim ministrstvo ni dolžno zagotavljati prostorov, je pa to dolžno javnim zavodom, in ob tem navedla prostorsko stisko prirodoslovnega muzeja, ki so ga že predhodni ministri videli na tem naslovu.
Predhodni ministri nevladnikov niso metali na cesto, pa je na seji odbora za kulturo poudarila poslanka Levice Nataša Sukič in sekretarkine pravne interpretacije zavrnila kot zmotne. Ob tem je večkrat tudi poudarila kakovost delovanja nevladnikov na Metelkovi in predvsem neprimeren čas za začetek postopkov izselitve.
"Sploh ne razumem, zakaj ste dali takšen rok – tri mesece – sredi najhujše epidemije, sredi zime. Naj se v vlažne kleti odvlečejo vsi ti arhivi in knjige? Ste bili v kakšni knjižnici tam notri, ste si pogledali, koliko je tam neprecenljivega bogastva," je sekretarko naslovila Sukičeva.
Kot prva je med nevladniki z Metelkove na seji spregovorila Eva Rohrman iz Foruma Ljubljana. Dejala je, da je ravno zaradi njihove zasedbe in večletnega boja leta 1994 Metelkova prešla v last ministrstva za kulturo. "In zato so danes tu muzeji, zato je danes tu tudi Metelkova 6," je poudarila Rohrmanova.
Takratna vlada Janeza Drnovška je Metelkovo tako namenila alternativni in neodvisni kulturi.
Potem, ko je ministrstvo za kulturo sporočilo, da želi izseliti nevladne organizacije z Metelkove 6, so se vrstila ugibanja za kaj naj bi ministrstvo potrebovalo prostore. Minister za kulturo Vasko Simoniti je v državnem zboru povedal, da na tem naslovu načrtujejo prostore za prirodoslovni muzej. Takšno rešitev za prostorsko stisko prirodoslovnega muzeja naj bi videli že njegovi predhodniki, zato so v tej luči pripravljeni tudi načrti prenove. Minister je še povedal, da bodo skušali nevladnikom z njihovim sodelovanjem zagotoviti nadomestne prostore. Opozicija dvomi v ugoden razplet nastale situacije, saj se ministrstvo projekta ni lotilo na pravi način.
Minister za kulturo Vasko Simoniti na Odboru za kulturo Državnega zbora
Potem ko je ministrstvo za kulturo sporočilo, da želi izseliti nevladne organizacije iz stavbe v Metelkovi ulici številka 6, so se začela vrstiti ugibanja, za kaj naj bi ministrstvo potrebovalo tamkajšnje prostore.
Minister za kulturo Vasko Simoniti je v državnem zboru sinoči prvič povedal, da na tem naslovu načrtujejo prostore za prirodoslovni muzej. Tako rešitev za prostorsko stisko prirodoslovnega muzeja naj bi imeli že njegovi predhodniki, zato so v tej luči pripravljeni tudi načrti prenove. Minister je še povedal, da bodo skušali nevladnikom z njihovim sodelovanjem zagotoviti nadomestne prostore.
Minister je nastopil ob koncu seje. Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica je še izrazila dvom, da bi se predlog lahko razpletel ugodno, saj se je ministrstvo projekta lotilo na neprimeren način. Poslanci so nato sprejeli sklep, s katerim so ministrstvo za kulturo in vlado pozvali, naj vsem upravičenim najemnikom in uporabnikom Metelkove 6 v sodelovanju z vsemi deležniki v Ljubljani koordinirata zagotovitev nadomestnih prostorov do 1. junija 2021.
Pred njegovim nastopom pa so predlagatelji seje stopili v bran nevladnikom in opozorili, da se vrhunske ustvarjalce ne sme metati na cesto brez zagotovitve nadomestnih prostorov, še posebej ne v času epidemije. Nevladniki so izpostavili svoje delo in poudarili, da je ravno zaradi njihovih prizadevanj stavba na Metelkovi 6 v lasti ministrstva za kulturo.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je na seji navedla pravne predpise, po katerih nevladne organizacije ne morejo več bivati na naslovu Metelkova 6. Poudarila je, da jim ministrstvo ni dolžno zagotavljati prostorov, je pa to dolžno javnim zavodom, in ob tem navedla prostorsko stisko prirodoslovnega muzeja, ki so ga že predhodni ministri videli na tem naslovu.
Predhodni ministri nevladnikov niso metali na cesto, pa je na seji odbora za kulturo poudarila poslanka Levice Nataša Sukič in sekretarkine pravne interpretacije zavrnila kot zmotne. Ob tem je večkrat tudi poudarila kakovost delovanja nevladnikov na Metelkovi in predvsem neprimeren čas za začetek postopkov izselitve.
"Sploh ne razumem, zakaj ste dali takšen rok – tri mesece – sredi najhujše epidemije, sredi zime. Naj se v vlažne kleti odvlečejo vsi ti arhivi in knjige? Ste bili v kakšni knjižnici tam notri, ste si pogledali, koliko je tam neprecenljivega bogastva," je sekretarko naslovila Sukičeva.
Kot prva je med nevladniki z Metelkove na seji spregovorila Eva Rohrman iz Foruma Ljubljana. Dejala je, da je ravno zaradi njihove zasedbe in večletnega boja leta 1994 Metelkova prešla v last ministrstva za kulturo. "In zato so danes tu muzeji, zato je danes tu tudi Metelkova 6," je poudarila Rohrmanova.
Takratna vlada Janeza Drnovška je Metelkovo tako namenila alternativni in neodvisni kulturi.
Literarno nagrado kritiško sito, deseto po vrsti, je pred nekaj urami prejel Muanis Sinanović, in sicer za svojo četrto pesniško zbirko Krhke karavane. Nagrado podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov, v končni žiriji pa je sodelovalo 12 članov društva.
.abeceda [ansambel za novo glasbo] deluje v sklopu Inštituta .abeceda. Delovanja zasedbe je mogoče razumeti dvoplastno. Obenem gre za združenje glasbenikov, ki lahko delujejo kot standardna komorna zasedba, specializirana za izvajanje sodobne glasbe, po drugi strani pa gre za širšo platformo, ki je trdno vpeta v opravilnost celotnega Inštituta .abeceda. V tem pogledu ponuja možnost za delovanje, preizkušanje ter predstavitve mladim skladateljem in izvajalcem, torej je nekakšen laboratorij za zagotavljanje infrastrukturne opore.
V ljubljanski Drami je bila sinoči premierno uprizorjena monodramska pripoved vsestranskega umetnika Jana Fabra, ki je tudi tokrat v avtorski projekt Nočni pisec združil različne umetniške izraze in teme, dnevniške zapiske, odlomke iz gledaliških besedil in znane skladbe, ki se vpletajo v njegovo biografijo. V slovenski različici predstave, ki je del širšega evropskega eksperimenta, je podobo Fabrovega alter ega poosebil in utelesil igralec Marko Mandić. Predstavo si je ogledala Magda Tušar.
Danes pozno popoldne je bila v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki slavnost s podelitvijo Cankarjeve nagrade za najboljše izvirno slovensko literarno delo s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja. Že več kot mesec dni vemo, da so bili nominiranci štirje avtorji romanov: Andrej Blatnik, Gašper Kralj, Mirana Likar in Lucija Stepančič, izmed njih pa je žirija izbrala roman Škrbine Gašperja Kralja.
Nocoj bodo v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki drugič podelili Cankarjevo nagrado; leta 2019 so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – kot poklon velikemu književniku in kot priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku, izdano v knjižni obliki. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Žirija, ki jo sestavljajo Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer, Darja Pavlič in Ivan Verč, je že aprila izbrala štiri nominirance - letos so to samo romani: Luknje Andreja Blatnika, Škrbine Gašperja Kralja, Pripovedovalec Mirane Likar in Naj me kdo zbudi Lucije Stepančič.
Primož Trdan in Lidija Hartman v živo s snemanja koncerta na strehi Radia Slovenija
Vsebine Programa Ars
Z odprtjem skupinske razstave Sosedje. Urbane prigode prijateljev in diplomatov se danes začenja obeleževanje 5. obletnice ustanovitve Dobre Vage, galerijskega, razstavnega in projektnega prostora pod arkadami na ljubljanski tržnici. Glavne programske smernice so: kolektivno vodenje galerije ter spodbujanje mladih umetnic in umetnikov v treh programskih sklopih Odprti atelje, Umetnik/umetnica na mesec ter prodajna galerija. Prispevek je pripravila Petra Tanko.
V oddaji Glasba 20. stoletja tokrat predvajamo komorni skladbi Alfreda Šnitkeja, Klavirski trio in Sonato za violončelo in klavir št. 1. Šnitke je z neverjetno lahkoto uporabljal sredstva iz različnih glasbenih govoric, ki so mu bila na voljo, jih združeval ali ločeval kot dobesedne ali variirane citate, izkrivljene, predelane in na novo ustvarjene, ter povezoval na videz nasprotujoče si glasbene odlomke ali zvočne skupke. V glasbi Alfreda Šnitkeja je pomembno komponento pomenila ideja minljivosti in minevanja. Muzikolog Theodor Adorno je zapisal, da je bil celoten opus Alfreda Šnitkeja usmerjen h kompozicijskim preoblikovanjem, ki so predstavljala metaforo izginevanja, njegova glasba je bila slovo od življenja. Tudi sam skladatelj je rekel, da je nekoč na papir zapisal prečudovit akord, ki je kmalu za tem zarjavel.
Razstava Živimo v vznemirljivih časih, ki jo je pretekli teden odpovedal minister za kulturo Vasko Simoniti, ponovno vznemirja. V Koroški galeriji likovnih umetnosti so s strani ministrstva prejeli danes klic, da ministrstvo ne odpoveduje razstave, ki naj bi bila na ogled med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije v Evropskem parlamentu. V galeriji se bodo najprej posvetovali z umetniki ali bodo razstavo, po vseh peripetijah, kljub temu izvedli.
Zgodovinski spomin ohranjamo s pomočjo in močjo podob. Kolektivni spomin Slovenk in Slovencev je zaznamovalo tudi dogajanje pred 30 leti. V narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava fotografij ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, kot jo je ovekovečil fotoreporter Srđjan Živulović. Leta bežijo in spomini bledijo. Tri desetletja po prelomnih dogodkih je jasno, da je Živulović eden tistih fotoreporterjev, ki so za vedno zaznamovali kolektivne impresije Slovencev. Podobe osamosvojitve v našem spominu so velikokrat prav njegove fotoreporterske stvaritve.
Začetek gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice se odmika tudi zato, ker Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Mestna občina Ljubljana ne zmoreta skleniti dogovora o zemljiščih v lasti ljubljanske občine. Nacionalni svet za kulturo zato obe strani poziva, naj do konca junija skleneta dogovor, saj je od tega odvisna usoda gradbenega dovoljenja za projekt NUK2. Blaž Mazi
Neveljaven email naslov