Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnji roman Elif Shafak, s katerim se je lani uvrstila v ožji izbor za nagrado booker
Elif Shafak je ob nobelovcu Orhanu Pamuku verjetno najbolj znana sodobna turška pisateljica. Dobro jo poznamo tudi nas. Od njenih enajstih romanov jih kar šest lahko beremo v slovenščini, nedavno je pri založbi Sanje izšel tudi prevod njenega zadnjega 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu.
Elif Shafak dostikrat piše o Istanbulu, o njegovih zakulisnih predelih, ulicah in to velja tudi za roman 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu, ki ga je posvetila, kot zapiše: »Istanbulčankam in Istanbulu, ki je in je vedno bil ženskega spola.« Rdeča nit romana je življenjska zgodba prostitutke Leile, določa ga pa zanimiva struktura. In sicer Leilino usodo spoznavamo prek posthumnih spominov. Te ji vzbudijo vonji, ki jih zavoha v smetnjaku, kamor so jo odvrli.
Elif Shafak je mednarodno zelo uspešna, njena dela so prevedena v več kot petdeset jezikov, z zadnjim romanom se je lani uvrstila tudi v ožji izbor za bookerja. Kljub priznanju svetovne javnosti pa je v Turčiji pod drobnogledom. Sodno so jo preganjali zaradi romana Pankrt iz Istanbula, v katerem je pisala o genocidu nad Armenci, takrat se je iz Turčije preselila v London. Veliko prahu je v njeni domovini zaradi nazornih prikazov spolnega nasilja dvignil tudi roman 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Lani je v intervjuju za časopis Guardian Elif Shafak dejala, da je »biti pisatelj v Turčiji malce podobno temu, kot da bi te nekdo poljubil na eno lice, na drugo pa klofnil.«
Zadnji roman Elif Shafak, s katerim se je lani uvrstila v ožji izbor za nagrado booker
Elif Shafak je ob nobelovcu Orhanu Pamuku verjetno najbolj znana sodobna turška pisateljica. Dobro jo poznamo tudi nas. Od njenih enajstih romanov jih kar šest lahko beremo v slovenščini, nedavno je pri založbi Sanje izšel tudi prevod njenega zadnjega 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu.
Elif Shafak dostikrat piše o Istanbulu, o njegovih zakulisnih predelih, ulicah in to velja tudi za roman 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu, ki ga je posvetila, kot zapiše: »Istanbulčankam in Istanbulu, ki je in je vedno bil ženskega spola.« Rdeča nit romana je življenjska zgodba prostitutke Leile, določa ga pa zanimiva struktura. In sicer Leilino usodo spoznavamo prek posthumnih spominov. Te ji vzbudijo vonji, ki jih zavoha v smetnjaku, kamor so jo odvrli.
Elif Shafak je mednarodno zelo uspešna, njena dela so prevedena v več kot petdeset jezikov, z zadnjim romanom se je lani uvrstila tudi v ožji izbor za bookerja. Kljub priznanju svetovne javnosti pa je v Turčiji pod drobnogledom. Sodno so jo preganjali zaradi romana Pankrt iz Istanbula, v katerem je pisala o genocidu nad Armenci, takrat se je iz Turčije preselila v London. Veliko prahu je v njeni domovini zaradi nazornih prikazov spolnega nasilja dvignil tudi roman 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Lani je v intervjuju za časopis Guardian Elif Shafak dejala, da je »biti pisatelj v Turčiji malce podobno temu, kot da bi te nekdo poljubil na eno lice, na drugo pa klofnil.«
Pobudniki in podpisniki javnega pisma, v katerem so pred nekaj dnevi opozorili na problematične poteze Ministrstva za kulturo, so v javnem spletnem srečanju opozorili na: težave samozaposlenih v kulturi, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti do slovenskega filma, izselitev iz Metelkove ulice 6 v Ljubljani, spreminjanje pravilnika o strokovnih komisijah ministrstva za kulturo, neustrezno menjavanje vodstev ključnih nacionalnih ustanov na področju kulture in smiselnost potrebe po ustanovitvi Muzeja osamosvojitve Slovenije. Blaž Mazi.
Tudi simfonični orkestri del svojega ustvarjanja v letošnjem letu zaradi novih in novih odpovedi prireditev selijo v virtualne koncertne dvorane. Radijski orkestri imajo tu prednost, saj tudi sicer velik del svojega dela opravijo v studiu – člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bodo namesto tretjega večera svojega koncertnega cikla Kromatika nocoj ob 20h zaigrali v Studiu 26 našega radia ter v neposrednem prenosu in v spletnem video prenosu.
Vsebine Programa Ars
Nekrolog: ob smrti pianista in glasbenega pedagoga Andreja Jarca.
V času razsvetljenstva ni bila razvita zgolj obsežna in živahna korespondenca s pismi. Razsvetljenski znanstveniki po vsem svetu so si namreč nadeli ime »Republika pisem«. No, in ta republika je imela tudi nekakšen predhodnik svetovnega spleta v obliki slovarjev, v katerih je bilo že mogoče najti navzkrižno sklicevanje na geselske članke. Slovarji so bili v 18. stoletju tako priljubljeni, da so obstajali celo Slovarji slovarjev. Po zapletenih ovinkih zgodovine se je lotil pisanja slovarja tudi francoski mislec Voltaire, ki pa je Filozofski slovar zasnoval kot pravi pravcati politični program in kritiko takratne francoske družbe. foto: Pixabay/korpiri
Švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg je lahko vse, kar ji mediji, kritiki in oboževalci pripisujejo, da je. Dokumentarni film Greta med prvimi (precej brez zadržkov) razkriva intimno življenje najstnice, ki je motivirala mlade po svetu, da se priključijo prizadevanjem za boljšo prihodnost. Enega najbolj pričakovanih filmov 31. Ljubljanskega filmskega festivala si lahko ogledate kjerkoli in kadarkoli na spletni strani festivala. foto: Pixabay/TieGuanYin
Neveljaven email naslov