Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnji roman Elif Shafak, s katerim se je lani uvrstila v ožji izbor za nagrado booker
Elif Shafak je ob nobelovcu Orhanu Pamuku verjetno najbolj znana sodobna turška pisateljica. Dobro jo poznamo tudi nas. Od njenih enajstih romanov jih kar šest lahko beremo v slovenščini, nedavno je pri založbi Sanje izšel tudi prevod njenega zadnjega 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu.
Elif Shafak dostikrat piše o Istanbulu, o njegovih zakulisnih predelih, ulicah in to velja tudi za roman 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu, ki ga je posvetila, kot zapiše: »Istanbulčankam in Istanbulu, ki je in je vedno bil ženskega spola.« Rdeča nit romana je življenjska zgodba prostitutke Leile, določa ga pa zanimiva struktura. In sicer Leilino usodo spoznavamo prek posthumnih spominov. Te ji vzbudijo vonji, ki jih zavoha v smetnjaku, kamor so jo odvrli.
Elif Shafak je mednarodno zelo uspešna, njena dela so prevedena v več kot petdeset jezikov, z zadnjim romanom se je lani uvrstila tudi v ožji izbor za bookerja. Kljub priznanju svetovne javnosti pa je v Turčiji pod drobnogledom. Sodno so jo preganjali zaradi romana Pankrt iz Istanbula, v katerem je pisala o genocidu nad Armenci, takrat se je iz Turčije preselila v London. Veliko prahu je v njeni domovini zaradi nazornih prikazov spolnega nasilja dvignil tudi roman 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Lani je v intervjuju za časopis Guardian Elif Shafak dejala, da je »biti pisatelj v Turčiji malce podobno temu, kot da bi te nekdo poljubil na eno lice, na drugo pa klofnil.«
Zadnji roman Elif Shafak, s katerim se je lani uvrstila v ožji izbor za nagrado booker
Elif Shafak je ob nobelovcu Orhanu Pamuku verjetno najbolj znana sodobna turška pisateljica. Dobro jo poznamo tudi nas. Od njenih enajstih romanov jih kar šest lahko beremo v slovenščini, nedavno je pri založbi Sanje izšel tudi prevod njenega zadnjega 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu.
Elif Shafak dostikrat piše o Istanbulu, o njegovih zakulisnih predelih, ulicah in to velja tudi za roman 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu, ki ga je posvetila, kot zapiše: »Istanbulčankam in Istanbulu, ki je in je vedno bil ženskega spola.« Rdeča nit romana je življenjska zgodba prostitutke Leile, določa ga pa zanimiva struktura. In sicer Leilino usodo spoznavamo prek posthumnih spominov. Te ji vzbudijo vonji, ki jih zavoha v smetnjaku, kamor so jo odvrli.
Elif Shafak je mednarodno zelo uspešna, njena dela so prevedena v več kot petdeset jezikov, z zadnjim romanom se je lani uvrstila tudi v ožji izbor za bookerja. Kljub priznanju svetovne javnosti pa je v Turčiji pod drobnogledom. Sodno so jo preganjali zaradi romana Pankrt iz Istanbula, v katerem je pisala o genocidu nad Armenci, takrat se je iz Turčije preselila v London. Veliko prahu je v njeni domovini zaradi nazornih prikazov spolnega nasilja dvignil tudi roman 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Lani je v intervjuju za časopis Guardian Elif Shafak dejala, da je »biti pisatelj v Turčiji malce podobno temu, kot da bi te nekdo poljubil na eno lice, na drugo pa klofnil.«
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov