Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni teden bomo z oddajo Spomini, pisma in potopisi začeli v kuhinji Tavčarjeve domačije na Visokem v Poljanski dolini, kjer se je pripravljalo francosko župo, lincer torto, cimetove in šunkine nudle.
Na znameniti Tavčarjevi domačiji, kjer sta zakonca Ivan in Franja Tavčar živela 45 let, je bila med letoma 1887 in 1892 oskrbnica Ana Kalan, poročena Hafner. Njen vnuk Pavle Hafner je prek pripovedi tete Ančke in zapisanih virov, tudi kuharskih bukev spod peresa stare mame Ane, zapisal, kakšno je bilo življenje v kuhinji in način gospodarjenja kmečkega dvorca na Visokem, dodaja pa tudi svoje otroške spomine. Njegovo besedilo bo v Kuhinji na Visoški domačiji interpretiral Primož Pirnat.
Nedeljski Literarni portret namenjamo ameriški pisateljici Edith Wharton. Živela je med letoma 1862 in 1937 in napisala 44 knjig, med njimi dve zbirki »srhljivk«, v katerih izhaja iz pekla človeške narave in ne iz grozljivih situacij. Prijateljevala je z znanimi umetniki svojega časa - Henryjem Jamesom, Scottom Fitzgeraldom, Andréjem Gidom, Sinclairom Lewisom, Jeanom Cocteaujem in Jackom Londonom. Med prvo svetovno vojno je iz Pariza poročala za ameriške časopise, organizirala je zatočišča za begunce in zbirala sredstva zanje. Za zasluge je bila odlikovana z legijo časti. Leta 1921 je kot prva ženska prejela Pulitzerjevo nagrado, in sicer za roman Čas nedolžnosti, trikrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost. Marjan Kovačevič Beltram jo v oddaji predstavlja z odlomki iz njenega romana Hiša veselja v prevodu Rape Šuklje.
Z nedeljskim Literarnim nokturnom se bomo ob 210. obletnici rojstva spomnili največjega češkega romantičnega pesnika. Karel Hynek Mácha je bil, z besedami njegovega prevajalca Dušana Ludvika, nesrečen pesnik zagrenjene mladosti, razočarane ljubezni in neizpetih sanj. Njegovo najbolj znano delo je pesnitev Maj, za oddajo pa smo izbrali nekaj njegovih pesmi, ki so leta 1970 v prevodu Dušana Ludvika izšle v zbirki Lirika.
Petnajstega oktobra pred 90. leti se je rodil nigerijski pisatelj, pesnik, profesor in publicist Chinua Achebe. Otroštvo je kot pripadnik ljudstva Igbo preživel v mestu Ogidi na jugovzhodu Nigerije. Študiral je angleško književnost in se je že med študijem navdušil za preučevanje religij tradicionalnih afriških kultur. Pozornost je konec petdesetih zbudil z romanom Okonkvo oziroma Razpad; pozneje jih je napisal še več, med njimi imamo v slovenščino prevedena Božjo puščico in Mravljišča v savani. Že v prvem romanu je Achebe pisal o glavni temi svojega romanesknega opusa, o srečanju domače ibojske kulture s tujo, predvsem britansko kolonizatorsko. Pisal je v angleščini in zagovarjal uporabo »jezika kolonizatorjev« v afriški književnosti. Chinua Achebe je umrl leta 2013. Njegov roman Okonkvo je prevedel Branko Avsenak. Odlomek v oddaji interpretira dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Oddajo iz cikla iz cikla Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! bomo namenili Edvardu Kocbeku in njegovi prozi. Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Oddajo je leta 2000 pripravila Iva Ciglar, odlomke sta interpretirala igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režiral je Jože Valentič.
V Literarni matineji bo tekla beseda o vezeh med besedili in umetniškimi deli. Dr. Sarival Sosič bo med drugim razmišljal o tem, kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? Kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? In kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo?
V sredinem Literarnem nokturnu bo zazvenel odlomek iz romana Iman Humaydan: 50 odtenkov raja. Redko izvemo, kako se počutijo ljudje, ki jih vidimo v televizijskih novicah o beguncih, migrantih, azilantih. Libanonska pisateljica Iman Humaydan, predsednica Libanonskega centra PEN in podpredsednica mednarodnega PEN-a, nam med drugim v romanu 50 odtenkov raja verjetno opiše svojo izkušnjo, ki pa ni samo njena. Besedilo je prevedla Neža Vilhelm.
Dvajsetega novembra mineva 110 let, odkar je na postaji železniški postaji Astapovo, potem ko je zapustil družino in kot potujoči asket odšel po svetu, umrl veliki ruski romanopisec Lev Nikolajevič Tolstoj. Njegovo pisanje pomeni enega od vrhov realizma 19. stoletja. Čeprav je bil Tolstoj tudi esejist, dramatik in družbeni reformator, se je v zgodovino zapisal predvsem kot avtor literarnih mojstrovin, kot sta Vojna in mir in Ana Karenina; v njih je v literariziral rusko življenje 19. stoletja. Pisatelja se spominjamo s ponovitvijo Literarnega večera, ki ga je leta 1998 pripravil Tone Frelih. Odlomke iz romanov Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje sta v prevodih Vladimirja Levstika in Gitice Jakopin interpretirala dramska igralca Željko Hrs in Aleš Valič.
Za konec literarnega tedna pa smo izbrali prozo in poezijo slovenskih avtorjev. Pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Janez Kajzer (1938) je obiskoval gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Nato se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina in pozneje postal urednik pri založbi Borec in Prešernovi družbi. Med letoma 1989 in 1993 je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe je postal samostojni književnik. Prva knjiga, s katero se je leta 1960 predstavil javnosti, je bila zbirka črtic z naslovom Mimo dnevnega načrta, znan pa je po delih kot so: Obljubljeni kraj, Sanjska hiša in Perpetuum mobile. Za Izbrano prozo smo izbrali njegovo novo kratko zgodbo V objemu čutečega drevesa.
Sobotni Literarni nokturno pa prinaša izbor nove poezije Uroša Zupana, naslovljen po pesmi Psica in poletje. »Nobenih ambicij nimam. Nobenega sovraštva ne čutim, nobene bolečine, nobenega strahu pred tistim, kar prihaja,« med drugim zapiše Uroš Zupan v pesmi Psica in poletje. In prav ta duh pomirjenosti s svetom in samim seboj kot nežna, brezmejna svetloba preveva tri daljše avtorjeve doslej še neobjavljene pesmi.
Spored literarnih oddaj med 15. novembrom in 21. novembrom
15. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: Pot v nebesa
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Pavle Hafner: Kuhinja na Visoški domačiji
22.05 Literarni portret – Edith Wharton
23.50 Literarni nokturno – Karel Hynek Mácha: Noč16. november
23.50 Literarni nokturno – Chinua Achebe: Okonkvo - ob 90. obletnici rojstva17. november
21.00 Literarni večer – Edvard Kocbek: Črna orhideja (Arsovo domače branje)
23.50 Literarni nokturno – Colson Whitehead: Fantje iz Nickla18. november
11.05 Literarna matineja – Dr. Sarival Sosič o vezeh med besedili in umetniškimi deli
23.50 Literarni nokturno – Iman Humaydan: 50 odtenkov raja19. november
21.05 Literarni večer – Lev N. Tolstoj: ob 110. obletnici smrti
23.50 Literarni nokturno – Donat Piber: Pesmi20. november
23.50 Literarni nokturno – Metka Lampret: Rad imam vlake21. november
18.00 Izbrana proza – Janez Kajzer: V objemu čuječega drevesa
23.50 Literarni nokturno – Uroš Zupan: Psica in poletje
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni teden bomo z oddajo Spomini, pisma in potopisi začeli v kuhinji Tavčarjeve domačije na Visokem v Poljanski dolini, kjer se je pripravljalo francosko župo, lincer torto, cimetove in šunkine nudle.
Na znameniti Tavčarjevi domačiji, kjer sta zakonca Ivan in Franja Tavčar živela 45 let, je bila med letoma 1887 in 1892 oskrbnica Ana Kalan, poročena Hafner. Njen vnuk Pavle Hafner je prek pripovedi tete Ančke in zapisanih virov, tudi kuharskih bukev spod peresa stare mame Ane, zapisal, kakšno je bilo življenje v kuhinji in način gospodarjenja kmečkega dvorca na Visokem, dodaja pa tudi svoje otroške spomine. Njegovo besedilo bo v Kuhinji na Visoški domačiji interpretiral Primož Pirnat.
Nedeljski Literarni portret namenjamo ameriški pisateljici Edith Wharton. Živela je med letoma 1862 in 1937 in napisala 44 knjig, med njimi dve zbirki »srhljivk«, v katerih izhaja iz pekla človeške narave in ne iz grozljivih situacij. Prijateljevala je z znanimi umetniki svojega časa - Henryjem Jamesom, Scottom Fitzgeraldom, Andréjem Gidom, Sinclairom Lewisom, Jeanom Cocteaujem in Jackom Londonom. Med prvo svetovno vojno je iz Pariza poročala za ameriške časopise, organizirala je zatočišča za begunce in zbirala sredstva zanje. Za zasluge je bila odlikovana z legijo časti. Leta 1921 je kot prva ženska prejela Pulitzerjevo nagrado, in sicer za roman Čas nedolžnosti, trikrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost. Marjan Kovačevič Beltram jo v oddaji predstavlja z odlomki iz njenega romana Hiša veselja v prevodu Rape Šuklje.
Z nedeljskim Literarnim nokturnom se bomo ob 210. obletnici rojstva spomnili največjega češkega romantičnega pesnika. Karel Hynek Mácha je bil, z besedami njegovega prevajalca Dušana Ludvika, nesrečen pesnik zagrenjene mladosti, razočarane ljubezni in neizpetih sanj. Njegovo najbolj znano delo je pesnitev Maj, za oddajo pa smo izbrali nekaj njegovih pesmi, ki so leta 1970 v prevodu Dušana Ludvika izšle v zbirki Lirika.
Petnajstega oktobra pred 90. leti se je rodil nigerijski pisatelj, pesnik, profesor in publicist Chinua Achebe. Otroštvo je kot pripadnik ljudstva Igbo preživel v mestu Ogidi na jugovzhodu Nigerije. Študiral je angleško književnost in se je že med študijem navdušil za preučevanje religij tradicionalnih afriških kultur. Pozornost je konec petdesetih zbudil z romanom Okonkvo oziroma Razpad; pozneje jih je napisal še več, med njimi imamo v slovenščino prevedena Božjo puščico in Mravljišča v savani. Že v prvem romanu je Achebe pisal o glavni temi svojega romanesknega opusa, o srečanju domače ibojske kulture s tujo, predvsem britansko kolonizatorsko. Pisal je v angleščini in zagovarjal uporabo »jezika kolonizatorjev« v afriški književnosti. Chinua Achebe je umrl leta 2013. Njegov roman Okonkvo je prevedel Branko Avsenak. Odlomek v oddaji interpretira dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Oddajo iz cikla iz cikla Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! bomo namenili Edvardu Kocbeku in njegovi prozi. Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Oddajo je leta 2000 pripravila Iva Ciglar, odlomke sta interpretirala igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režiral je Jože Valentič.
V Literarni matineji bo tekla beseda o vezeh med besedili in umetniškimi deli. Dr. Sarival Sosič bo med drugim razmišljal o tem, kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? Kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? In kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo?
V sredinem Literarnem nokturnu bo zazvenel odlomek iz romana Iman Humaydan: 50 odtenkov raja. Redko izvemo, kako se počutijo ljudje, ki jih vidimo v televizijskih novicah o beguncih, migrantih, azilantih. Libanonska pisateljica Iman Humaydan, predsednica Libanonskega centra PEN in podpredsednica mednarodnega PEN-a, nam med drugim v romanu 50 odtenkov raja verjetno opiše svojo izkušnjo, ki pa ni samo njena. Besedilo je prevedla Neža Vilhelm.
Dvajsetega novembra mineva 110 let, odkar je na postaji železniški postaji Astapovo, potem ko je zapustil družino in kot potujoči asket odšel po svetu, umrl veliki ruski romanopisec Lev Nikolajevič Tolstoj. Njegovo pisanje pomeni enega od vrhov realizma 19. stoletja. Čeprav je bil Tolstoj tudi esejist, dramatik in družbeni reformator, se je v zgodovino zapisal predvsem kot avtor literarnih mojstrovin, kot sta Vojna in mir in Ana Karenina; v njih je v literariziral rusko življenje 19. stoletja. Pisatelja se spominjamo s ponovitvijo Literarnega večera, ki ga je leta 1998 pripravil Tone Frelih. Odlomke iz romanov Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje sta v prevodih Vladimirja Levstika in Gitice Jakopin interpretirala dramska igralca Željko Hrs in Aleš Valič.
Za konec literarnega tedna pa smo izbrali prozo in poezijo slovenskih avtorjev. Pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Janez Kajzer (1938) je obiskoval gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Nato se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina in pozneje postal urednik pri založbi Borec in Prešernovi družbi. Med letoma 1989 in 1993 je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe je postal samostojni književnik. Prva knjiga, s katero se je leta 1960 predstavil javnosti, je bila zbirka črtic z naslovom Mimo dnevnega načrta, znan pa je po delih kot so: Obljubljeni kraj, Sanjska hiša in Perpetuum mobile. Za Izbrano prozo smo izbrali njegovo novo kratko zgodbo V objemu čutečega drevesa.
Sobotni Literarni nokturno pa prinaša izbor nove poezije Uroša Zupana, naslovljen po pesmi Psica in poletje. »Nobenih ambicij nimam. Nobenega sovraštva ne čutim, nobene bolečine, nobenega strahu pred tistim, kar prihaja,« med drugim zapiše Uroš Zupan v pesmi Psica in poletje. In prav ta duh pomirjenosti s svetom in samim seboj kot nežna, brezmejna svetloba preveva tri daljše avtorjeve doslej še neobjavljene pesmi.
Spored literarnih oddaj med 15. novembrom in 21. novembrom
15. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: Pot v nebesa
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Pavle Hafner: Kuhinja na Visoški domačiji
22.05 Literarni portret – Edith Wharton
23.50 Literarni nokturno – Karel Hynek Mácha: Noč16. november
23.50 Literarni nokturno – Chinua Achebe: Okonkvo - ob 90. obletnici rojstva17. november
21.00 Literarni večer – Edvard Kocbek: Črna orhideja (Arsovo domače branje)
23.50 Literarni nokturno – Colson Whitehead: Fantje iz Nickla18. november
11.05 Literarna matineja – Dr. Sarival Sosič o vezeh med besedili in umetniškimi deli
23.50 Literarni nokturno – Iman Humaydan: 50 odtenkov raja19. november
21.05 Literarni večer – Lev N. Tolstoj: ob 110. obletnici smrti
23.50 Literarni nokturno – Donat Piber: Pesmi20. november
23.50 Literarni nokturno – Metka Lampret: Rad imam vlake21. november
18.00 Izbrana proza – Janez Kajzer: V objemu čuječega drevesa
23.50 Literarni nokturno – Uroš Zupan: Psica in poletje
Vsebine Programa Ars
V Plečnikovem letu, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva, je mogoče spoznavati Plečnikovo delo na dveh razstavah starih fotografij. V Mali galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. V Slovenskem etnografskem muzeju pa je na ogled razstava Zlata doba Plečnikove arhitekture.Foto: Vekoslav Kramarič / arhiv SEM
Vsebine Programa Ars
V Kosovi izjemno kompleksni poeziji se na modernistično fluiden način prepletajo teme kozmične univerzalnosti in sakralnosti, slovenstva v svetu ter bivanjska občutja individua v velemestni puščavi. V njegovih harmoničnih verznih oblikah se tako pogovarjata japonsko in slovensko estetsko pesniško izročilo z glasom duhovne sorodnosti in globine. Pesem Roke morja je iz zbirke Pesmi ob tihomorskih valovih. Interpretira jo Andrej Nahtigal.
Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi
Viktor Ruban je ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog. Je ustanovitelj in direktor produkcijskega centra Ruban Production ITP, programski direktor in soustanovitelj neodvisne mednarodne plesne platforme "Impulse of Transformation" in raziskovalec na področju gibalne umetnosti. Njegovi projekti so ga vodili po vsem svetu, Ob ruski agresiji na Ukrajino je z ekipo Ruban Production ITP ustanovil "Ukrainian Emergency Performing Arts Fund" - sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah, katerega cilj je pomoč umetnikom, ki delujejo na področju uprizoritvenih umetnosti.
V aprilu se je v ljubljanskem Mestnem muzeju odvil že 2. simpozij Razstavljanje na Slovenskem in tudi tokrat so organizatorji dvodnevno strokovno srečanje zastavili kot poglobljen razmislek o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Pri tem so v ospredje postavili vprašanja: kako in zakaj se določeno razstavljanje pojavlja in uveljavlja, v kakšnem razmerju je do razstavljenih objektov in umetnosti na sploh ter kako se prepleta s političnimi in drugimi neumetnostnimi diskurzi in hotenji. V dveh dneh se je zvrstilo več domačih in tujih strokovnjakov, raziskovalcev in študentov, ki so skupno predstavili kar 25 referatov, kronološko vpetih v čas med 19. stoletjom in današnjimi dni.
Nika Autor se bo predstavila s kratkim filmom Filmski obzornik 670 – Rdeči gozdovi in v tekmovalnem programu s celovečercem Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Slednji pripoveduje zgodbo o avtoričini teti, mariborčanki Metki Autor, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Film portretira enainosemdesetletno gospo, ki spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Če se Filmski obzornik 80 – Metka, Meki posveča predvsem pretekli izkušnji ustvarjanja življenja na tujem, Filmski obzornik 670 – Rdeči gozdovi svoj pogled usmerja v trenutno situacijo prebežnikov, ki se znajdejo v gozdovih pred evropskimi mejami. Kratki film je trenutno na ogled tudi v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v okviru avtoričine razstave "Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili". Festival Crossing Europe se bo s podelitvijo nagrad večer prej sklenil 2. maja.
Ste se kdaj vprašali, kako pravljice vplivajo na občutljivo otroško psiho? Ali spodbujajo njihovo ustvarjalnost in domišljijo ter kakšne predstave jim ponujajo o svetu? Ta in podobna vprašanja načenja avtorska predstava Pravljice našega otroštva – soprodukcija med Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Prešernovim gledališčem Kranj, ki so jo sinoči krstno uprizorili na odru slednjega. Soustvarili so jo igralci (iz obeh hiš) Iztok Mlakar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Urška Taufer in Gregor Zorc kot gost – ob podpori režiserja Jerneja Lorencija, dramaturga Matica Starine in njunih sodelavcev.
Ste se kdaj vprašali, kako pravljice vplivajo na občutljivo otroško psiho? Ali spodbujajo njihovo ustvarjalnost in domišljijo ter kakšne predstave jim ponujajo o svetu? Ta in podobna vprašanja načenja avtorska predstava Pravljice našega otroštva – soprodukcija med Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Prešernovim gledališčem Kranj, ki so jo sinoči krstno uprizorili na odru slednjega. Soustvarili so jo igralci (iz obeh hiš) Iztok Mlakar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Urška Taufer in Gregor Zorc kot gost – ob podpori režiserja Jerneja Lorencija, dramaturga Matica Starine in njunih sodelavcev.
V 96. letu starosti je umrl eden najplodovitejših slovenskih slikarjev France Slana, ki je bil prepričan, da slika najbolje pripoveduje o lastnem življenju. Umetnik etnološko navdahnjene motivike je na dolgi in plodoviti poti ostal zvest krajini, figuraliki in tihožitju. France Slana je ustvarjalni sinonim za življenjsko vitalnost, a nič manj za nostalgično zavest o odmiranju starožitnega sveta, ki ga simbolizirajo slovenske kmečke domačije, mlini in kozolci. Tako je ob slikarjevi devetdesetletnici zapisal umetnostni zgodovinar Milček Komelj in dodal še, da je zazrtost v arhaičnost v mladosti povezal z geometrizirano stilizacijo. Slana je diplomiral leta 1949 pri Gabrijelu Stupici v prvi generaciji študentov ljubljanske akademije, v njegovem zgodnjem obdobju pa je bila ključna predvsem risba. Zaradi neposrednosti mu je bila blizu tehnika akvarela, v kateri je razvil razpoznaven slog z lahkotno igrivostjo prosojnih barvnih prelivanj; ukvarjal pa se je tudi z grafiko, poslikano keramiko in tapiserijami. V svoji dolgi ustvarjalni poti je doma in v tujini pripravil več kot 130 samostojnih razstav. Njegove slike lahko najdemo v skoraj vsaki slovenski prodajni galeriji, kjer hitro prepoznamo zanj značilne motive – poleg mlinov in kozolcev, so to še skednji, šopki, gorenjske in primorske krajine, petelini, mačke in ribe – te je razumel kot obliko živega bitja, ki v enem krogu krogu združuje vse – telo, glavo, roke in noge. Za ciklus z motiviko po potresu porušenega Skopja pa je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada.
15. aprila, dober teden pred sobotnim odprtjem beneškega bienala so organizatorji sporočili, da bodo kot solidarnostno gesto v Giardine vključili odprt prostor Piazza Ucraina, ki s plakati predstavlja dela, nastala v času vojne. Zasnovali so ga kuratorji ukrajinskega paviljona, katerega usoda je bila zaradi vojne nejasna, a zdaj pripoveduje o uporu, pomenu umetnosti in lastnega glasu. Maria Lanko, članica kuratorske ekipe, je dele skulpture umetnika Pavla Makova v avtu prepeljala iz obleganega Kijeva. Fontana izčrpavanja oziroma izčrpanja pa je stenska postavitev piramidalno razporejenih lijakov, skozi katere se od vrha navzdol pretaka voda. Pavlo Makov jo je ustvaril v devetdesetih kot metaforo izčrpane družbe. Takrat je šlo za opozorilo, in poziv k razmisleku, zdaj je drugače, saj je za opozorila že prpozno. Kuratorka bienala Cecilia Alemani se z naslovom bienala Mleko sanj naslanja na knjigo nadrealistične umetnice Leonore Carrington, ki si zamišlja svet, kjer se vsakdo lahko spremeni in postane nekaj drugega, razstava pa razkriva misli posthumanizma, razmišlja o odnosu med človekom in tehnologijo ter o bolj simbiotičnem svetu. Izpodbijati želi prepričanje o belem moškem kot merilu sveta in tudi zato je kuratorka k sodelovanju povabila številne ženske in nebinarne osebe. Političen pa je po njenem mnenju tudi nadrealizem, ki ga na svoji razstavi postavlja v ospredje: “V zadnjih letih je bilo več sijajnih razstav o nadrealizmu, med njimi recimo Fantastične ženske ali Nadrealizem onkraj meja. Šlo je za razstave, ki so skušale razširiti identiteto in naravo nadrealizma. Mislim, da je bil nadrealizem izrazito politično gibanje, oblikovalo se je po prvi svetovni vojni in obstajalo med obema vojnama, v času porasta novega nacionalizma. Šlo je za zelo antimilitarsitično in antitotalitaristično gibanje. Logike sanj, halicunacij in nezavednega kot metodologije niso uporabljali zato, da bi pobegnili v drug svet, temveč kot načina razumevanja sedanjosti, ki jo je bilo tedaj verjetno zelo težko zajeti. Danes na nek način živimo v podobnem svetu – ne le trenutna vojna in pandemija, pomislimo še na škodljive voditelje, kot sta Trump in Bolsonaro ter vzpon radikalne desnice. Zlasti v času pandemije številni umetniki morda našli uteho v uporabi introspektivnih orodij, da bi tako govorili o sedanjosti.” V kontekst nadrealizma se dobro umešča slovenski paviljon, ki je svoja vrata odprl v četrtek. Letos se predstavlja enigmatični slikar Marko Jakše, ki se v javnosti skoraj ne pojavlja, v svojem dolgoletnem opusu pa ostaja zvest slikarstvu. A ko vstopimo v slovenski paviljon, njegove velikoformatne slike zaradi natančne osvetlitve zažarijo kot bi šlo za ekrane. Transformativno moč slikarstva pa poudarjata še ambientalni zvok in tla prekrita z mivko. Na ogled so postavljena dela iz zadnjih dveh desetletij, je povedal kustos paviljona Robert Simonišek. Beneški bienale se sicer za javnost odpira 23. aprila in bo k ogledu vabil vse do 27. novembra.
23. april je tudi svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Društvo slovenskih pisateljev, ki je ta teden praznovalo 150-letnico delovanja, je v poslanici opozorilo, da so avtorske pravice, tudi najmanjše, področje, kjer se kraja in ropanje najlažje izvedeta. Svetovni dan knjige pa pri nas obeležujemo tudi z Nočjo knjige, za katero bodo dogajanje začeli ogrevati s knjižnim Sejmom na zraku v parku Zvezda v Ljubljani, ki se odpre ob desetih dopoldne. Blaž Mazi
Društvo slovenskih pisateljev je te dni praznovalo 150-letnico. Poleg prizadevanja za ureditev pisateljskih razmer je kot moralna avtoriteta v različnih obdobjih posegalo tudi v družbeno in politično življenje, utemeljevalo narodnostne in jezikovne, pozneje tudi demokratične zahteve, tu je bilo idejno jedro slovenskega osamosvajanja. Ob visokem jubileju predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc najprej premišljuje o stalnicah 150-letnega delovanja. Vlado Motnikar. "Društvo slovenskih pisateljev bo v težavnih obdobjih, ki prihajajo, nosilec ohranjanja identitete, ki ji morata slediti znanost in šolstvo v celoti. To ne bo enostavno. Če hočemo ohranjati slovenski jezik, ga moramo na vseh ravneh: literarni, znanstveni, družboslovni, politični in drugih." - Drušan Merc
Neveljaven email naslov