Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni teden bomo z oddajo Spomini, pisma in potopisi začeli v kuhinji Tavčarjeve domačije na Visokem v Poljanski dolini, kjer se je pripravljalo francosko župo, lincer torto, cimetove in šunkine nudle.
Na znameniti Tavčarjevi domačiji, kjer sta zakonca Ivan in Franja Tavčar živela 45 let, je bila med letoma 1887 in 1892 oskrbnica Ana Kalan, poročena Hafner. Njen vnuk Pavle Hafner je prek pripovedi tete Ančke in zapisanih virov, tudi kuharskih bukev spod peresa stare mame Ane, zapisal, kakšno je bilo življenje v kuhinji in način gospodarjenja kmečkega dvorca na Visokem, dodaja pa tudi svoje otroške spomine. Njegovo besedilo bo v Kuhinji na Visoški domačiji interpretiral Primož Pirnat.
Nedeljski Literarni portret namenjamo ameriški pisateljici Edith Wharton. Živela je med letoma 1862 in 1937 in napisala 44 knjig, med njimi dve zbirki »srhljivk«, v katerih izhaja iz pekla človeške narave in ne iz grozljivih situacij. Prijateljevala je z znanimi umetniki svojega časa - Henryjem Jamesom, Scottom Fitzgeraldom, Andréjem Gidom, Sinclairom Lewisom, Jeanom Cocteaujem in Jackom Londonom. Med prvo svetovno vojno je iz Pariza poročala za ameriške časopise, organizirala je zatočišča za begunce in zbirala sredstva zanje. Za zasluge je bila odlikovana z legijo časti. Leta 1921 je kot prva ženska prejela Pulitzerjevo nagrado, in sicer za roman Čas nedolžnosti, trikrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost. Marjan Kovačevič Beltram jo v oddaji predstavlja z odlomki iz njenega romana Hiša veselja v prevodu Rape Šuklje.
Z nedeljskim Literarnim nokturnom se bomo ob 210. obletnici rojstva spomnili največjega češkega romantičnega pesnika. Karel Hynek Mácha je bil, z besedami njegovega prevajalca Dušana Ludvika, nesrečen pesnik zagrenjene mladosti, razočarane ljubezni in neizpetih sanj. Njegovo najbolj znano delo je pesnitev Maj, za oddajo pa smo izbrali nekaj njegovih pesmi, ki so leta 1970 v prevodu Dušana Ludvika izšle v zbirki Lirika.
Petnajstega oktobra pred 90. leti se je rodil nigerijski pisatelj, pesnik, profesor in publicist Chinua Achebe. Otroštvo je kot pripadnik ljudstva Igbo preživel v mestu Ogidi na jugovzhodu Nigerije. Študiral je angleško književnost in se je že med študijem navdušil za preučevanje religij tradicionalnih afriških kultur. Pozornost je konec petdesetih zbudil z romanom Okonkvo oziroma Razpad; pozneje jih je napisal še več, med njimi imamo v slovenščino prevedena Božjo puščico in Mravljišča v savani. Že v prvem romanu je Achebe pisal o glavni temi svojega romanesknega opusa, o srečanju domače ibojske kulture s tujo, predvsem britansko kolonizatorsko. Pisal je v angleščini in zagovarjal uporabo »jezika kolonizatorjev« v afriški književnosti. Chinua Achebe je umrl leta 2013. Njegov roman Okonkvo je prevedel Branko Avsenak. Odlomek v oddaji interpretira dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Oddajo iz cikla iz cikla Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! bomo namenili Edvardu Kocbeku in njegovi prozi. Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Oddajo je leta 2000 pripravila Iva Ciglar, odlomke sta interpretirala igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režiral je Jože Valentič.
V Literarni matineji bo tekla beseda o vezeh med besedili in umetniškimi deli. Dr. Sarival Sosič bo med drugim razmišljal o tem, kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? Kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? In kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo?
V sredinem Literarnem nokturnu bo zazvenel odlomek iz romana Iman Humaydan: 50 odtenkov raja. Redko izvemo, kako se počutijo ljudje, ki jih vidimo v televizijskih novicah o beguncih, migrantih, azilantih. Libanonska pisateljica Iman Humaydan, predsednica Libanonskega centra PEN in podpredsednica mednarodnega PEN-a, nam med drugim v romanu 50 odtenkov raja verjetno opiše svojo izkušnjo, ki pa ni samo njena. Besedilo je prevedla Neža Vilhelm.
Dvajsetega novembra mineva 110 let, odkar je na postaji železniški postaji Astapovo, potem ko je zapustil družino in kot potujoči asket odšel po svetu, umrl veliki ruski romanopisec Lev Nikolajevič Tolstoj. Njegovo pisanje pomeni enega od vrhov realizma 19. stoletja. Čeprav je bil Tolstoj tudi esejist, dramatik in družbeni reformator, se je v zgodovino zapisal predvsem kot avtor literarnih mojstrovin, kot sta Vojna in mir in Ana Karenina; v njih je v literariziral rusko življenje 19. stoletja. Pisatelja se spominjamo s ponovitvijo Literarnega večera, ki ga je leta 1998 pripravil Tone Frelih. Odlomke iz romanov Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje sta v prevodih Vladimirja Levstika in Gitice Jakopin interpretirala dramska igralca Željko Hrs in Aleš Valič.
Za konec literarnega tedna pa smo izbrali prozo in poezijo slovenskih avtorjev. Pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Janez Kajzer (1938) je obiskoval gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Nato se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina in pozneje postal urednik pri založbi Borec in Prešernovi družbi. Med letoma 1989 in 1993 je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe je postal samostojni književnik. Prva knjiga, s katero se je leta 1960 predstavil javnosti, je bila zbirka črtic z naslovom Mimo dnevnega načrta, znan pa je po delih kot so: Obljubljeni kraj, Sanjska hiša in Perpetuum mobile. Za Izbrano prozo smo izbrali njegovo novo kratko zgodbo V objemu čutečega drevesa.
Sobotni Literarni nokturno pa prinaša izbor nove poezije Uroša Zupana, naslovljen po pesmi Psica in poletje. »Nobenih ambicij nimam. Nobenega sovraštva ne čutim, nobene bolečine, nobenega strahu pred tistim, kar prihaja,« med drugim zapiše Uroš Zupan v pesmi Psica in poletje. In prav ta duh pomirjenosti s svetom in samim seboj kot nežna, brezmejna svetloba preveva tri daljše avtorjeve doslej še neobjavljene pesmi.
Spored literarnih oddaj med 15. novembrom in 21. novembrom
15. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: Pot v nebesa
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Pavle Hafner: Kuhinja na Visoški domačiji
22.05 Literarni portret – Edith Wharton
23.50 Literarni nokturno – Karel Hynek Mácha: Noč16. november
23.50 Literarni nokturno – Chinua Achebe: Okonkvo - ob 90. obletnici rojstva17. november
21.00 Literarni večer – Edvard Kocbek: Črna orhideja (Arsovo domače branje)
23.50 Literarni nokturno – Colson Whitehead: Fantje iz Nickla18. november
11.05 Literarna matineja – Dr. Sarival Sosič o vezeh med besedili in umetniškimi deli
23.50 Literarni nokturno – Iman Humaydan: 50 odtenkov raja19. november
21.05 Literarni večer – Lev N. Tolstoj: ob 110. obletnici smrti
23.50 Literarni nokturno – Donat Piber: Pesmi20. november
23.50 Literarni nokturno – Metka Lampret: Rad imam vlake21. november
18.00 Izbrana proza – Janez Kajzer: V objemu čuječega drevesa
23.50 Literarni nokturno – Uroš Zupan: Psica in poletje
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni teden bomo z oddajo Spomini, pisma in potopisi začeli v kuhinji Tavčarjeve domačije na Visokem v Poljanski dolini, kjer se je pripravljalo francosko župo, lincer torto, cimetove in šunkine nudle.
Na znameniti Tavčarjevi domačiji, kjer sta zakonca Ivan in Franja Tavčar živela 45 let, je bila med letoma 1887 in 1892 oskrbnica Ana Kalan, poročena Hafner. Njen vnuk Pavle Hafner je prek pripovedi tete Ančke in zapisanih virov, tudi kuharskih bukev spod peresa stare mame Ane, zapisal, kakšno je bilo življenje v kuhinji in način gospodarjenja kmečkega dvorca na Visokem, dodaja pa tudi svoje otroške spomine. Njegovo besedilo bo v Kuhinji na Visoški domačiji interpretiral Primož Pirnat.
Nedeljski Literarni portret namenjamo ameriški pisateljici Edith Wharton. Živela je med letoma 1862 in 1937 in napisala 44 knjig, med njimi dve zbirki »srhljivk«, v katerih izhaja iz pekla človeške narave in ne iz grozljivih situacij. Prijateljevala je z znanimi umetniki svojega časa - Henryjem Jamesom, Scottom Fitzgeraldom, Andréjem Gidom, Sinclairom Lewisom, Jeanom Cocteaujem in Jackom Londonom. Med prvo svetovno vojno je iz Pariza poročala za ameriške časopise, organizirala je zatočišča za begunce in zbirala sredstva zanje. Za zasluge je bila odlikovana z legijo časti. Leta 1921 je kot prva ženska prejela Pulitzerjevo nagrado, in sicer za roman Čas nedolžnosti, trikrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost. Marjan Kovačevič Beltram jo v oddaji predstavlja z odlomki iz njenega romana Hiša veselja v prevodu Rape Šuklje.
Z nedeljskim Literarnim nokturnom se bomo ob 210. obletnici rojstva spomnili največjega češkega romantičnega pesnika. Karel Hynek Mácha je bil, z besedami njegovega prevajalca Dušana Ludvika, nesrečen pesnik zagrenjene mladosti, razočarane ljubezni in neizpetih sanj. Njegovo najbolj znano delo je pesnitev Maj, za oddajo pa smo izbrali nekaj njegovih pesmi, ki so leta 1970 v prevodu Dušana Ludvika izšle v zbirki Lirika.
Petnajstega oktobra pred 90. leti se je rodil nigerijski pisatelj, pesnik, profesor in publicist Chinua Achebe. Otroštvo je kot pripadnik ljudstva Igbo preživel v mestu Ogidi na jugovzhodu Nigerije. Študiral je angleško književnost in se je že med študijem navdušil za preučevanje religij tradicionalnih afriških kultur. Pozornost je konec petdesetih zbudil z romanom Okonkvo oziroma Razpad; pozneje jih je napisal še več, med njimi imamo v slovenščino prevedena Božjo puščico in Mravljišča v savani. Že v prvem romanu je Achebe pisal o glavni temi svojega romanesknega opusa, o srečanju domače ibojske kulture s tujo, predvsem britansko kolonizatorsko. Pisal je v angleščini in zagovarjal uporabo »jezika kolonizatorjev« v afriški književnosti. Chinua Achebe je umrl leta 2013. Njegov roman Okonkvo je prevedel Branko Avsenak. Odlomek v oddaji interpretira dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Oddajo iz cikla iz cikla Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! bomo namenili Edvardu Kocbeku in njegovi prozi. Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Oddajo je leta 2000 pripravila Iva Ciglar, odlomke sta interpretirala igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režiral je Jože Valentič.
V Literarni matineji bo tekla beseda o vezeh med besedili in umetniškimi deli. Dr. Sarival Sosič bo med drugim razmišljal o tem, kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? Kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? In kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo?
V sredinem Literarnem nokturnu bo zazvenel odlomek iz romana Iman Humaydan: 50 odtenkov raja. Redko izvemo, kako se počutijo ljudje, ki jih vidimo v televizijskih novicah o beguncih, migrantih, azilantih. Libanonska pisateljica Iman Humaydan, predsednica Libanonskega centra PEN in podpredsednica mednarodnega PEN-a, nam med drugim v romanu 50 odtenkov raja verjetno opiše svojo izkušnjo, ki pa ni samo njena. Besedilo je prevedla Neža Vilhelm.
Dvajsetega novembra mineva 110 let, odkar je na postaji železniški postaji Astapovo, potem ko je zapustil družino in kot potujoči asket odšel po svetu, umrl veliki ruski romanopisec Lev Nikolajevič Tolstoj. Njegovo pisanje pomeni enega od vrhov realizma 19. stoletja. Čeprav je bil Tolstoj tudi esejist, dramatik in družbeni reformator, se je v zgodovino zapisal predvsem kot avtor literarnih mojstrovin, kot sta Vojna in mir in Ana Karenina; v njih je v literariziral rusko življenje 19. stoletja. Pisatelja se spominjamo s ponovitvijo Literarnega večera, ki ga je leta 1998 pripravil Tone Frelih. Odlomke iz romanov Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje sta v prevodih Vladimirja Levstika in Gitice Jakopin interpretirala dramska igralca Željko Hrs in Aleš Valič.
Za konec literarnega tedna pa smo izbrali prozo in poezijo slovenskih avtorjev. Pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Janez Kajzer (1938) je obiskoval gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Nato se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina in pozneje postal urednik pri založbi Borec in Prešernovi družbi. Med letoma 1989 in 1993 je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe je postal samostojni književnik. Prva knjiga, s katero se je leta 1960 predstavil javnosti, je bila zbirka črtic z naslovom Mimo dnevnega načrta, znan pa je po delih kot so: Obljubljeni kraj, Sanjska hiša in Perpetuum mobile. Za Izbrano prozo smo izbrali njegovo novo kratko zgodbo V objemu čutečega drevesa.
Sobotni Literarni nokturno pa prinaša izbor nove poezije Uroša Zupana, naslovljen po pesmi Psica in poletje. »Nobenih ambicij nimam. Nobenega sovraštva ne čutim, nobene bolečine, nobenega strahu pred tistim, kar prihaja,« med drugim zapiše Uroš Zupan v pesmi Psica in poletje. In prav ta duh pomirjenosti s svetom in samim seboj kot nežna, brezmejna svetloba preveva tri daljše avtorjeve doslej še neobjavljene pesmi.
Spored literarnih oddaj med 15. novembrom in 21. novembrom
15. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: Pot v nebesa
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Pavle Hafner: Kuhinja na Visoški domačiji
22.05 Literarni portret – Edith Wharton
23.50 Literarni nokturno – Karel Hynek Mácha: Noč16. november
23.50 Literarni nokturno – Chinua Achebe: Okonkvo - ob 90. obletnici rojstva17. november
21.00 Literarni večer – Edvard Kocbek: Črna orhideja (Arsovo domače branje)
23.50 Literarni nokturno – Colson Whitehead: Fantje iz Nickla18. november
11.05 Literarna matineja – Dr. Sarival Sosič o vezeh med besedili in umetniškimi deli
23.50 Literarni nokturno – Iman Humaydan: 50 odtenkov raja19. november
21.05 Literarni večer – Lev N. Tolstoj: ob 110. obletnici smrti
23.50 Literarni nokturno – Donat Piber: Pesmi20. november
23.50 Literarni nokturno – Metka Lampret: Rad imam vlake21. november
18.00 Izbrana proza – Janez Kajzer: V objemu čuječega drevesa
23.50 Literarni nokturno – Uroš Zupan: Psica in poletje
Primer za to, kako se umetnost neposredno odziva na čas oziroma iz njega črpa tudi svojo materialnost, lahko opazujemo na razstavi C-unst masken in sledi_spuren. Avtorica razstave je Tanja Prušnik, avstrijska vizualna umetnica slovenskega rodu, razstava pa je na ogled v cerkvici Sv. Petra na Tartinijevem trgu v Piranu. Umetnica Tanja Prušnik je v obdobju, ki smo ga preživeli to pomlad, izdelala serijo unikatnih umetniških mask, ki jih razstavlja v muzejskih vitrinah. Postavitev na razstavi v sakralnem prostoru piranske cerkvice je dvodelna. Delo C-unst masken je umeščeno znotraj kontinuiranega projekta sledi_spuren, ki ga Tanja Prušnik ustvarja že več let, z njim pa premišljuje, kakšno sled, kakšne vsebine človek pusti za seboj potem, ko s tega sveta fizično odide. Razstava umetniških mask je bila prvič postavljena konec maja v galeriji Šikoronja v Rožku na Avstrijskem Koroškem, trenutno pa so, poleg piranske postavitve, C-unst masken na ogled še v Mestni galeriji v Celovcu in v Urban art galeriji na Dunaju. V Piranu bo razstava na ogled do 10. avgusta. Prispevek Petre Tanko.
Napovedi prihajajoče gledališke sezone v slovenskih repertoarnih gledališčih. V drugi oddaji smo se posvetili mestnim in drugim javnim gledališkim inštitucijam v Sloveniji in oddajo sklenili s pogledom v Slovensko stalno gledališče Trst. Med omenjenimi so, poleg MGL in SSG še: Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Slovensko mladinsko gledališče, Mini teater in Gledališče Koper. vir foto: sng-mb.si (izsek)
V petek so v Rogaški Slatini v okviru 17. festivala Pranger, namenjenega refleksiji in prevodu poezije, podelili Stritarjevo nagrado za najobetavnejšega mladega literarnega kritika oziroma kritičarko. Nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster.
Na današnji dan mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Edina živa priča tega okrutnega dogodka, ki zaznamuje začetek fašistične dobe in z njo izgubo jezika, slovenske samobitnosti in dostojanstva, je skoraj sto sedemletni pisatelj Boris Pahor, ki je po vseh krivicah 20. stoletja, ki so jih doživeli Slovenci, postal kot pisatelj in človek pričevalec svojega časa in neumorni iskalec resnice. Foto: RTV Slovenija
Srečko Kosovel: Italijanska kultura Slovenski Narodni dom v Trstu 1920. Delavski dom v Trstu 1920. Žitna polja v Istri gorijo. Fašisti groze ob volitvah. Srce postaja odporno kot kamen. Ali bodo še goreli slovenski delavski domovi? Stara ženica umira v molitvah. Slovenstvo je progresiven faktor. Človečanstvo je progresiven faktor. Človečansko slovenstvo: sinteza razvoja. Gandhi, Gandhi, Gandhi! Edinost gori, gori, naš narod duši, duši.
Vabimo vas, da prisluhnete prvemu delu napovedi gledališke sezone 2020/21 v slovenskih repertoarnih gledališčih. Poslušali bomo predstavitve repertoarjev SNG Drama Ljubljana, SNG Drama Maribor, SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Opera in balet Maribor, SNG Nova gorica ter Lutkovnega gledališča Ljubljana in Lutkovnega gledališča Maribor.
Častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu je za slovensko knjigotrštvo dogodek desetletja. Zaradi posledic pandemije bo gostovanje prestavljeno za eno leto, na leto 2023, ker je Kanada, letošnja častna gostja sejma, zaprosila za premik svojega gostovanja. Pri Javni agenciji za knjigo so bili pripravljeni na to odločitev. Zamaknitev se je napovedovala, pri agenciji pa so bili še posebej pozorni, ker je črpanje štirih milijonov evropskih sredstev vezano na obdobje finančne perspektive, ki se izteče ravno leta 2022. Po neformalnih zagotovilih se bodo sredstva lahko črpala tudi pozneje. Med pozitivnimi posledicami zamika častnega gostovanja je več časa za ta zahteven projekt, za prevod slovenskih del v nemški jezik in njihovo promocijo. Še zlasti pa tudi zaradi častnega gostovanja na Bolonjskem sejmu otroške in mladinske književnosti, ki bo leta 2022. Če se sejem v Frankfurtu ne bi zamaknil, bi imela Slovenija dve častni gostovanji v enem letu, kar bi bilo prezahtevno. Sejem v Bologni je sicer letos odpadel, v Frankfurtu pa načrtujejo, da ga bodo izvedli. Vendar z občutno manj udeleženci. Predvidevajo, da jih bo glede na pretekla leta le tretjina. Med njimi bo tudi Slovenija, ki pa se bo oktobra na nacionalni stojnici predstavila celo z največ založniki doslej.
Julija 1920 je v središču Trsta zagorel Narodni dom. Požig srca in ponosa slovenske narodne skupnosti v Trstu se je zasidral v vseslovenski kolektivni spomin. Ognjeni zublji so naznanjali začetek črnega obdobja fašističnega nasilja in raznarodovanja, ki je sledilo v naslednjih letih in desetletjih. Ob 100. obletnici požiga in ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini v Italiji smo v oddajo povabili enega najbolj znanih slovenskih pisateljev, gospoda Borisa Pahorja. Doživel je požig narodnega doma v Trstu, fašistično preganjanje Slovencev. "Požar se je videlo daleč naokoli. Igrali smo se zunaj, z drugimi dečki in deklicami, ko smo zagledali dim in izvedeli, da gori kulturni dom Slovencev. Stekel sem domov. Tam je bila štiriletna sestra, mama je jokala, žalostna zaradi požiga. S sestro sva odšla do vogala kavarne, kjer sva se ustavila in gledala Narodni dom pred sabo. Tam sva bila kakšno uro ali več, dokler ni prišel po naju oče in naju oštel, ker sva mamo pustila samo," se tega tragičnega dne za Slovence spominja 106 letni slovenski pisatelj Boris Pahor. In dodaja: »…Požar je bil zame hud prizor. V Narodnem domu je bil sedež vsega, kar se je dogajalo lepega, za otroke tudi prireditve in darila ob Miklavžu ali božiču, v domu je bilo gledališče in spominjam se, da sem gledal Jurčiča v tem gledališču, je še opisal danes Boris Pahor. "Ob požigu sem doživel nekaj, kar je bilo podobno, bi rekli zdaj, koncu sveta. Zdelo se mi je, da se je okoli mene vse začelo podirati." Poleg fašističnega preganja je pisatelj na svoji koži občutil tudi nacistično nasilje, ko je bil med drugo svetovno vojno v več koncentracijskih taboriščih. Boris Pahor, ki velja za enega od največkrat prevajanih slovenskih pisateljev, bo z nami delil spomine na slovensko petje pod fašizmom. Prebirali bomo njegovo novelo Rože za gobavca, v kateri Pahor tenkočutno opiše kruto mučenje slovenskega skladatelja Lojzeta Bratuža. Novelo bo prebral mlad dramski igralec, Tržačan Matija Rupel. Na fotografiji pisatelj Borut Pahor (foto:BoBo)
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene.« To je misel, ki jo je v času epidemije, ko smo snovali oddajo, zapisala dr. Maja Derlink z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Dr. Maja Derlink bo naša gostja v studiu, predstavila bo raziskovalne projekte, v katerih sodeluje, spregovorila pa bo tudi o čisto bioloških funkcijah zvoka, ki delujejo tudi same zase, ne nujno samo zaradi kulture. Ali kot je povedala dr. Maja Derlink: »Živali pojejo že od nekdaj.« Na fotografiji: biologinja dr. Maja Derlink (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov