Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni teden bomo z oddajo Spomini, pisma in potopisi začeli v kuhinji Tavčarjeve domačije na Visokem v Poljanski dolini, kjer se je pripravljalo francosko župo, lincer torto, cimetove in šunkine nudle.
Na znameniti Tavčarjevi domačiji, kjer sta zakonca Ivan in Franja Tavčar živela 45 let, je bila med letoma 1887 in 1892 oskrbnica Ana Kalan, poročena Hafner. Njen vnuk Pavle Hafner je prek pripovedi tete Ančke in zapisanih virov, tudi kuharskih bukev spod peresa stare mame Ane, zapisal, kakšno je bilo življenje v kuhinji in način gospodarjenja kmečkega dvorca na Visokem, dodaja pa tudi svoje otroške spomine. Njegovo besedilo bo v Kuhinji na Visoški domačiji interpretiral Primož Pirnat.
Nedeljski Literarni portret namenjamo ameriški pisateljici Edith Wharton. Živela je med letoma 1862 in 1937 in napisala 44 knjig, med njimi dve zbirki »srhljivk«, v katerih izhaja iz pekla človeške narave in ne iz grozljivih situacij. Prijateljevala je z znanimi umetniki svojega časa - Henryjem Jamesom, Scottom Fitzgeraldom, Andréjem Gidom, Sinclairom Lewisom, Jeanom Cocteaujem in Jackom Londonom. Med prvo svetovno vojno je iz Pariza poročala za ameriške časopise, organizirala je zatočišča za begunce in zbirala sredstva zanje. Za zasluge je bila odlikovana z legijo časti. Leta 1921 je kot prva ženska prejela Pulitzerjevo nagrado, in sicer za roman Čas nedolžnosti, trikrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost. Marjan Kovačevič Beltram jo v oddaji predstavlja z odlomki iz njenega romana Hiša veselja v prevodu Rape Šuklje.
Z nedeljskim Literarnim nokturnom se bomo ob 210. obletnici rojstva spomnili največjega češkega romantičnega pesnika. Karel Hynek Mácha je bil, z besedami njegovega prevajalca Dušana Ludvika, nesrečen pesnik zagrenjene mladosti, razočarane ljubezni in neizpetih sanj. Njegovo najbolj znano delo je pesnitev Maj, za oddajo pa smo izbrali nekaj njegovih pesmi, ki so leta 1970 v prevodu Dušana Ludvika izšle v zbirki Lirika.
Petnajstega oktobra pred 90. leti se je rodil nigerijski pisatelj, pesnik, profesor in publicist Chinua Achebe. Otroštvo je kot pripadnik ljudstva Igbo preživel v mestu Ogidi na jugovzhodu Nigerije. Študiral je angleško književnost in se je že med študijem navdušil za preučevanje religij tradicionalnih afriških kultur. Pozornost je konec petdesetih zbudil z romanom Okonkvo oziroma Razpad; pozneje jih je napisal še več, med njimi imamo v slovenščino prevedena Božjo puščico in Mravljišča v savani. Že v prvem romanu je Achebe pisal o glavni temi svojega romanesknega opusa, o srečanju domače ibojske kulture s tujo, predvsem britansko kolonizatorsko. Pisal je v angleščini in zagovarjal uporabo »jezika kolonizatorjev« v afriški književnosti. Chinua Achebe je umrl leta 2013. Njegov roman Okonkvo je prevedel Branko Avsenak. Odlomek v oddaji interpretira dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Oddajo iz cikla iz cikla Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! bomo namenili Edvardu Kocbeku in njegovi prozi. Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Oddajo je leta 2000 pripravila Iva Ciglar, odlomke sta interpretirala igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režiral je Jože Valentič.
V Literarni matineji bo tekla beseda o vezeh med besedili in umetniškimi deli. Dr. Sarival Sosič bo med drugim razmišljal o tem, kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? Kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? In kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo?
V sredinem Literarnem nokturnu bo zazvenel odlomek iz romana Iman Humaydan: 50 odtenkov raja. Redko izvemo, kako se počutijo ljudje, ki jih vidimo v televizijskih novicah o beguncih, migrantih, azilantih. Libanonska pisateljica Iman Humaydan, predsednica Libanonskega centra PEN in podpredsednica mednarodnega PEN-a, nam med drugim v romanu 50 odtenkov raja verjetno opiše svojo izkušnjo, ki pa ni samo njena. Besedilo je prevedla Neža Vilhelm.
Dvajsetega novembra mineva 110 let, odkar je na postaji železniški postaji Astapovo, potem ko je zapustil družino in kot potujoči asket odšel po svetu, umrl veliki ruski romanopisec Lev Nikolajevič Tolstoj. Njegovo pisanje pomeni enega od vrhov realizma 19. stoletja. Čeprav je bil Tolstoj tudi esejist, dramatik in družbeni reformator, se je v zgodovino zapisal predvsem kot avtor literarnih mojstrovin, kot sta Vojna in mir in Ana Karenina; v njih je v literariziral rusko življenje 19. stoletja. Pisatelja se spominjamo s ponovitvijo Literarnega večera, ki ga je leta 1998 pripravil Tone Frelih. Odlomke iz romanov Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje sta v prevodih Vladimirja Levstika in Gitice Jakopin interpretirala dramska igralca Željko Hrs in Aleš Valič.
Za konec literarnega tedna pa smo izbrali prozo in poezijo slovenskih avtorjev. Pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Janez Kajzer (1938) je obiskoval gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Nato se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina in pozneje postal urednik pri založbi Borec in Prešernovi družbi. Med letoma 1989 in 1993 je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe je postal samostojni književnik. Prva knjiga, s katero se je leta 1960 predstavil javnosti, je bila zbirka črtic z naslovom Mimo dnevnega načrta, znan pa je po delih kot so: Obljubljeni kraj, Sanjska hiša in Perpetuum mobile. Za Izbrano prozo smo izbrali njegovo novo kratko zgodbo V objemu čutečega drevesa.
Sobotni Literarni nokturno pa prinaša izbor nove poezije Uroša Zupana, naslovljen po pesmi Psica in poletje. »Nobenih ambicij nimam. Nobenega sovraštva ne čutim, nobene bolečine, nobenega strahu pred tistim, kar prihaja,« med drugim zapiše Uroš Zupan v pesmi Psica in poletje. In prav ta duh pomirjenosti s svetom in samim seboj kot nežna, brezmejna svetloba preveva tri daljše avtorjeve doslej še neobjavljene pesmi.
Spored literarnih oddaj med 15. novembrom in 21. novembrom
15. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: Pot v nebesa
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Pavle Hafner: Kuhinja na Visoški domačiji
22.05 Literarni portret – Edith Wharton
23.50 Literarni nokturno – Karel Hynek Mácha: Noč16. november
23.50 Literarni nokturno – Chinua Achebe: Okonkvo - ob 90. obletnici rojstva17. november
21.00 Literarni večer – Edvard Kocbek: Črna orhideja (Arsovo domače branje)
23.50 Literarni nokturno – Colson Whitehead: Fantje iz Nickla18. november
11.05 Literarna matineja – Dr. Sarival Sosič o vezeh med besedili in umetniškimi deli
23.50 Literarni nokturno – Iman Humaydan: 50 odtenkov raja19. november
21.05 Literarni večer – Lev N. Tolstoj: ob 110. obletnici smrti
23.50 Literarni nokturno – Donat Piber: Pesmi20. november
23.50 Literarni nokturno – Metka Lampret: Rad imam vlake21. november
18.00 Izbrana proza – Janez Kajzer: V objemu čuječega drevesa
23.50 Literarni nokturno – Uroš Zupan: Psica in poletje
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni teden bomo z oddajo Spomini, pisma in potopisi začeli v kuhinji Tavčarjeve domačije na Visokem v Poljanski dolini, kjer se je pripravljalo francosko župo, lincer torto, cimetove in šunkine nudle.
Na znameniti Tavčarjevi domačiji, kjer sta zakonca Ivan in Franja Tavčar živela 45 let, je bila med letoma 1887 in 1892 oskrbnica Ana Kalan, poročena Hafner. Njen vnuk Pavle Hafner je prek pripovedi tete Ančke in zapisanih virov, tudi kuharskih bukev spod peresa stare mame Ane, zapisal, kakšno je bilo življenje v kuhinji in način gospodarjenja kmečkega dvorca na Visokem, dodaja pa tudi svoje otroške spomine. Njegovo besedilo bo v Kuhinji na Visoški domačiji interpretiral Primož Pirnat.
Nedeljski Literarni portret namenjamo ameriški pisateljici Edith Wharton. Živela je med letoma 1862 in 1937 in napisala 44 knjig, med njimi dve zbirki »srhljivk«, v katerih izhaja iz pekla človeške narave in ne iz grozljivih situacij. Prijateljevala je z znanimi umetniki svojega časa - Henryjem Jamesom, Scottom Fitzgeraldom, Andréjem Gidom, Sinclairom Lewisom, Jeanom Cocteaujem in Jackom Londonom. Med prvo svetovno vojno je iz Pariza poročala za ameriške časopise, organizirala je zatočišča za begunce in zbirala sredstva zanje. Za zasluge je bila odlikovana z legijo časti. Leta 1921 je kot prva ženska prejela Pulitzerjevo nagrado, in sicer za roman Čas nedolžnosti, trikrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost. Marjan Kovačevič Beltram jo v oddaji predstavlja z odlomki iz njenega romana Hiša veselja v prevodu Rape Šuklje.
Z nedeljskim Literarnim nokturnom se bomo ob 210. obletnici rojstva spomnili največjega češkega romantičnega pesnika. Karel Hynek Mácha je bil, z besedami njegovega prevajalca Dušana Ludvika, nesrečen pesnik zagrenjene mladosti, razočarane ljubezni in neizpetih sanj. Njegovo najbolj znano delo je pesnitev Maj, za oddajo pa smo izbrali nekaj njegovih pesmi, ki so leta 1970 v prevodu Dušana Ludvika izšle v zbirki Lirika.
Petnajstega oktobra pred 90. leti se je rodil nigerijski pisatelj, pesnik, profesor in publicist Chinua Achebe. Otroštvo je kot pripadnik ljudstva Igbo preživel v mestu Ogidi na jugovzhodu Nigerije. Študiral je angleško književnost in se je že med študijem navdušil za preučevanje religij tradicionalnih afriških kultur. Pozornost je konec petdesetih zbudil z romanom Okonkvo oziroma Razpad; pozneje jih je napisal še več, med njimi imamo v slovenščino prevedena Božjo puščico in Mravljišča v savani. Že v prvem romanu je Achebe pisal o glavni temi svojega romanesknega opusa, o srečanju domače ibojske kulture s tujo, predvsem britansko kolonizatorsko. Pisal je v angleščini in zagovarjal uporabo »jezika kolonizatorjev« v afriški književnosti. Chinua Achebe je umrl leta 2013. Njegov roman Okonkvo je prevedel Branko Avsenak. Odlomek v oddaji interpretira dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Oddajo iz cikla iz cikla Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! bomo namenili Edvardu Kocbeku in njegovi prozi. Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Oddajo je leta 2000 pripravila Iva Ciglar, odlomke sta interpretirala igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režiral je Jože Valentič.
V Literarni matineji bo tekla beseda o vezeh med besedili in umetniškimi deli. Dr. Sarival Sosič bo med drugim razmišljal o tem, kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? Kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? In kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo?
V sredinem Literarnem nokturnu bo zazvenel odlomek iz romana Iman Humaydan: 50 odtenkov raja. Redko izvemo, kako se počutijo ljudje, ki jih vidimo v televizijskih novicah o beguncih, migrantih, azilantih. Libanonska pisateljica Iman Humaydan, predsednica Libanonskega centra PEN in podpredsednica mednarodnega PEN-a, nam med drugim v romanu 50 odtenkov raja verjetno opiše svojo izkušnjo, ki pa ni samo njena. Besedilo je prevedla Neža Vilhelm.
Dvajsetega novembra mineva 110 let, odkar je na postaji železniški postaji Astapovo, potem ko je zapustil družino in kot potujoči asket odšel po svetu, umrl veliki ruski romanopisec Lev Nikolajevič Tolstoj. Njegovo pisanje pomeni enega od vrhov realizma 19. stoletja. Čeprav je bil Tolstoj tudi esejist, dramatik in družbeni reformator, se je v zgodovino zapisal predvsem kot avtor literarnih mojstrovin, kot sta Vojna in mir in Ana Karenina; v njih je v literariziral rusko življenje 19. stoletja. Pisatelja se spominjamo s ponovitvijo Literarnega večera, ki ga je leta 1998 pripravil Tone Frelih. Odlomke iz romanov Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje sta v prevodih Vladimirja Levstika in Gitice Jakopin interpretirala dramska igralca Željko Hrs in Aleš Valič.
Za konec literarnega tedna pa smo izbrali prozo in poezijo slovenskih avtorjev. Pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Janez Kajzer (1938) je obiskoval gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Nato se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina in pozneje postal urednik pri založbi Borec in Prešernovi družbi. Med letoma 1989 in 1993 je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe je postal samostojni književnik. Prva knjiga, s katero se je leta 1960 predstavil javnosti, je bila zbirka črtic z naslovom Mimo dnevnega načrta, znan pa je po delih kot so: Obljubljeni kraj, Sanjska hiša in Perpetuum mobile. Za Izbrano prozo smo izbrali njegovo novo kratko zgodbo V objemu čutečega drevesa.
Sobotni Literarni nokturno pa prinaša izbor nove poezije Uroša Zupana, naslovljen po pesmi Psica in poletje. »Nobenih ambicij nimam. Nobenega sovraštva ne čutim, nobene bolečine, nobenega strahu pred tistim, kar prihaja,« med drugim zapiše Uroš Zupan v pesmi Psica in poletje. In prav ta duh pomirjenosti s svetom in samim seboj kot nežna, brezmejna svetloba preveva tri daljše avtorjeve doslej še neobjavljene pesmi.
Spored literarnih oddaj med 15. novembrom in 21. novembrom
15. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: Pot v nebesa
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Pavle Hafner: Kuhinja na Visoški domačiji
22.05 Literarni portret – Edith Wharton
23.50 Literarni nokturno – Karel Hynek Mácha: Noč16. november
23.50 Literarni nokturno – Chinua Achebe: Okonkvo - ob 90. obletnici rojstva17. november
21.00 Literarni večer – Edvard Kocbek: Črna orhideja (Arsovo domače branje)
23.50 Literarni nokturno – Colson Whitehead: Fantje iz Nickla18. november
11.05 Literarna matineja – Dr. Sarival Sosič o vezeh med besedili in umetniškimi deli
23.50 Literarni nokturno – Iman Humaydan: 50 odtenkov raja19. november
21.05 Literarni večer – Lev N. Tolstoj: ob 110. obletnici smrti
23.50 Literarni nokturno – Donat Piber: Pesmi20. november
23.50 Literarni nokturno – Metka Lampret: Rad imam vlake21. november
18.00 Izbrana proza – Janez Kajzer: V objemu čuječega drevesa
23.50 Literarni nokturno – Uroš Zupan: Psica in poletje
Dr. Miha Kovač je redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ljubljanske Filozofske fakultete. Z njim smo pretresali knjige in teme, ki jih bere v času epidemije. Med njimi so točke preloma, umetna inteligenca, digitalni nadzor in družbene posledice naštetega.
Pisatelj, prevajalec, urednik in profesor Andrej Blatnik spremlja in soustvarja literaturo tudi v dneh koronavirusa. Več o založniškem in univerzitetnem utripu ter ustvarjanju v teh drugačnih dneh, pa tudi o dilemi po koncu epidemije je povedal v kratkem pogovoru.
V Slovenskih goricah, na Tratah, v obmejnem kraju z več zaselki, Mura ne ločuje le ljudi dveh držav, Slovenijo in Avstrijo. V tej slikoviti, gričevnati pokrajini, kjer se širijo polja in raste trta, skoraj povsem opuščen stoji grad Cmurek, v katerem so se ljudje desetletja, ko je bila tam še enota Socialnovarstvenega Zavoda Hrastovec, delili na nore in normalne. V nekdanji ustanovi, v kateri so bili oskrbovanci dolga desetletja ograjeni od sveta, je zaživel Muzej norosti. Domačini s Trat, ki so bili z ustanovo zelo povezani, želijo ohraniti to temno zapuščino preteklosti in ji dati novo vsebino, skupaj s prostovoljci z obeh strani meje namreč delujejo v prav posebnem zavodu in skupnosti. Muzej norosti je tudi naslov dokumentarnega filma, ki si ga bo nocoj ob 20:20 mogoče premierno ogledati na 1. programu Televizije Slovenija. V filmu Muzej norosti poleg domačinov, nekdanjih oskrbovancev zaposlenih v gradu Cmurek, literatov in drugih, sodelujejo tudi predstavniki stroke, ki opominjajo, da dandanes takih totalnih ustanov ne potrebujemo več. Magda Tušar se je z režiserjem filma Amirjem Muratovićem o vsebini filma že pogovarjala v oddaji Kulturni fokus, v kateri spremljamo tudi zgodbe o tem živečih ljudeh in portretu samega kraja.
Bodo nova, digitalna vrata, skozi katera kultura zdaj vstopa v naše življenje, ostala odprta tudi, ko vse hudo mine? In kako bo to spremenilo svet? Če se gledališče od filma loči prav po živosti izkušnje, pa je oder na zaslonu prav gotovo boljši kot noben oder. In oder lahko postane kar domači kavč. V ljubljanski Drami so 18. marca ob 116. obletnici rojstva našega pesnika Srečka Kosovela začeli novo programsko platformo "Drama od doma". V mesecu slovenske dramatike pa bo nocoj na tretjem programu, programu ARS, ob 22h in pet minut nova radijska igra z naslovom Tih vdih Nejca Gazvode v priredbi Maše Pelko. V njej nastopajo igralci: Jana Zupančič, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Jure Henigman, Ajda Smrekar, Matej Puc in Vesna Pernarčič. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Maja Cerar, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Radijski Tih vdih je režiral Alen Jelen, dramaturginja je bila Vilma Štritof.
V nagovoru nadškof Stanislav Zore poziva ljudi, naj še naprej dosledno spoštujejo ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Izraža veliko zahvalo vsem, ki v teh dneh požrtvovalno skrbijo in delajo, da družba normalno deluje.
V Mariboru bi moral te dni do 29. marca, potekati 3. Festival sprehodov. Iz znanih razlogov so ga v Društvu Hiša! prestavili za nedoločen čas. Ker pa se zavedajo, da v teh dneh potrebujemo nekaj sprostitve in počitka od vsebin, ki jih zaznamuje novi koronavirus, so sprehode pripravili v virtualni obliki z naslovom Festival sprehodov od doma. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.
27. marec je svetovni dan gledališča. V teh čudnih časih ponuja drugačen premislek kot sicer. Kaj nam pomeni, koliko ga pogrešamo? O tem govorita slovenska in mednarodna poslanica. Drugo je napisal pakistanski dramatik Šahid Nadim, slovenska poslanica pa je tokrat pesem Saše Pavček, ki je tudi gostja našega pogovora. Pripravila ga je Tadeja Krečič
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je letošnji prejemnik avstrijske državne nagrade za evropsko književnost, nagrade, ki jo za Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemškem jeziku. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature zapisala, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. K izbiri Draga Jančarja, »velikega pripovednika, kronista in humanista«, kot ga imenuje utemeljitev, je pa njegovih dobro sprejetih romanih Galjot in To noč sem jo videl ter po odmevni esejistiki vsekakor pripomogel tudi lani objavljeni prevod romana In ljubezen tudi. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira tudi pogled v del avstrijske zgodovine in s tem sega na isto področje, kot sta v svojih delih Florjan Lipuš in Maja Haderlap, dobitnika lanske in predlanske avstrijske državne nagrade, enakovredne recimo slovenski Prešernovi nagradi. V Franciji je tik pred izidom roman Galjot, postavljen v 17. stoletje v času kuge. Najdlje pa je Drago Jančar prevajan v nemščino, evropsko nagrado za kratko prozo Augsburg je prejel že pred dobrimi 25 leti, pozneje še Herderjevo nagrado in nagrado Jean Amery. O prestižnosti avstrijske državne nagrade za evropsko književnost pa veliko povejo že imena prejšnjih nagrajencev: lani je bil to Michel Houellebecq, predlani Zadie Smith, leto poprej Karl Ove Knausgard, še nekaj let prej pa poznejši nobelovec Patrick Modiano.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je letošnji prejemnik avstrijske državne nagrade za evropsko književnost, nagrade, ki jo za Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemškem jeziku. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature zapisala, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. K izbiri Draga Jančarja, »velikega pripovednika, kronista in humanista«, kot ga imenuje utemeljitev, je pa njegovih dobro sprejetih romanih Galjot in To noč sem jo videl ter po odmevni esejistiki vsekakor pripomogel tudi lani objavljeni prevod romana In ljubezen tudi. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira tudi pogled v del avstrijske zgodovine in s tem sega na isto področje, kot sta v svojih delih Florjan Lipuš in Maja Haderlap, dobitnika lanske in predlanske avstrijske državne nagrade, enakovredne recimo slovenski Prešernovi nagradi. V Franciji je tik pred izidom roman Galjot, postavljen v 17. stoletje v času kuge. Najdlje pa je Drago Jančar prevajan v nemščino, evropsko nagrado za kratko prozo Augsburg je prejel že pred dobrimi 25 leti, pozneje še Herderjevo nagrado in nagrado Jean Amery. O prestižnosti avstrijske državne nagrade za evropsko književnost pa veliko povejo že imena prejšnjih nagrajencev: lani je bil to Michel Houellebecq, predlani Zadie Smith, leto poprej Karl Ove Knausgard, še nekaj let prej pa poznejši nobelovec Patrick Modiano.
Parlamentarni odbor za kulturo je v petek potrdil novega ministra za kulturo, Vaska Simonitija. Simoniti, ki je bil kulturni minister tudi v prvi Janševi vladi med letoma 2004 in 2008, je napovedal, da se bo posvetil pripravi Nacionalnega programa za kulturo, strateškega dokumenta kulturne politike. Letos mineva tretje leto, odkar slovenska kultura nima programa, ki si ga je tudi prejšnji minister Zoran Poznič postavil med prednostne naloge in novi vladi zapustil osnutek njegovega predloga. Razprava odbora se ni izognila posledicam epidemije koronavirusa, zaradi katere so do nadaljnjega vrata zaprle kulturne ustanove po vsej Sloveniji, medtem pa so številni samozaposleni ostali brez naročil. Več v prispevku.
Da bi zajezili širjenje koronavirusa, so od torka do nadaljnjega prepovedane prireditve v zaprtih prostorih z več kot 100 udeleženci. Inšpekcijska služba Ministrstva za zdravje spremlja razmere na terenu 24 ur na dan in v primeru kršitev izdaja globe. V kulturnih ustanovah in podjetjih se ves teden vrstijo odpovedi napovedanih dogodkov. V svetu založništva in literature odpovedujejo promocijske dejavnosti, odpovedani so dogodki v knjižnicah, medtem ko kinodvorane ter galerije in muzeji ostajajo odprti. Omogočeni so ogledi razstav posameznim obiskovalcem oziroma manjšim skupinam. Kulturne ustanove ob kriznem dogajanju, ki je v zadnjih dnem zajelo kulturno dogajanje pri nas, pričakujejo zajetno finančno škodo.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov