Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Na 31. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, ki letos poteka na spletu, je v sekciji Predpremiere na ogled film danskega režiserja Thomasa Vinterberga. Njegov film z naslovom Nažgani govori odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Skupinica profesorjev zgodovine, glasbe, športne vzgoje se nekega večera odloči, da bo zagnala eksperiment in začela redno piti, ampak samo med delovnim časom in z zelo pohvalnim ciljem: da bi povečala delovno uspešnost. V krvi morajo stalno vzdrževati prisotnost alkohola in beležiti opažanja. Iz takšne zastavitve je jasno, da sta duhovita sproščenost in polet energije, ki ju doživijo na krilih alkohola, uvod v probleme. Ker so pri izvedbi eksperimenta, ki bi ga gledalec raje pripisal raziskovalnim obzorjem dijakov, profesorji nadvse dosledni, jih težave čakajo zelo hitro.
Hitro je razvidno, kako jih alkohol zdeluje in jim uničuje življenja. A treba je dodati, da film noče biti moralka in da glavni igralec Mads Mikkelsen, s katerim je Vinterberg po drami Lov znova združil moči, predstavi širok razpon alkoholiziranih stanj. A to je zasluga režiserjeve spretnosti, da tragiko alkoholizma predela v provokativno črno komedijo o moških, ki zase ne bodo rekli, da radi vse več pijejo, ampak da – kot se za profesorje spodobi – izvajajo znanstveni preizkus, v katerem vrednost ene od spremenljivk narašča.
Kaj pa motivi? Eni začnejo piti iz nezadovoljstva, drugi pa, tako je videti, iz dolgčasa, za popestritev svojega navidezno popolnega življenja. Če k temu dodamo podatek, da prodaja alkohola v pandemiji narašča, je Vinterbergov film Nažgani tudi aktualen. Na spletni platformi Liffa je na voljo do naslednje nedelje.
Odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Na 31. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, ki letos poteka na spletu, je v sekciji Predpremiere na ogled film danskega režiserja Thomasa Vinterberga. Njegov film z naslovom Nažgani govori odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Skupinica profesorjev zgodovine, glasbe, športne vzgoje se nekega večera odloči, da bo zagnala eksperiment in začela redno piti, ampak samo med delovnim časom in z zelo pohvalnim ciljem: da bi povečala delovno uspešnost. V krvi morajo stalno vzdrževati prisotnost alkohola in beležiti opažanja. Iz takšne zastavitve je jasno, da sta duhovita sproščenost in polet energije, ki ju doživijo na krilih alkohola, uvod v probleme. Ker so pri izvedbi eksperimenta, ki bi ga gledalec raje pripisal raziskovalnim obzorjem dijakov, profesorji nadvse dosledni, jih težave čakajo zelo hitro.
Hitro je razvidno, kako jih alkohol zdeluje in jim uničuje življenja. A treba je dodati, da film noče biti moralka in da glavni igralec Mads Mikkelsen, s katerim je Vinterberg po drami Lov znova združil moči, predstavi širok razpon alkoholiziranih stanj. A to je zasluga režiserjeve spretnosti, da tragiko alkoholizma predela v provokativno črno komedijo o moških, ki zase ne bodo rekli, da radi vse več pijejo, ampak da – kot se za profesorje spodobi – izvajajo znanstveni preizkus, v katerem vrednost ene od spremenljivk narašča.
Kaj pa motivi? Eni začnejo piti iz nezadovoljstva, drugi pa, tako je videti, iz dolgčasa, za popestritev svojega navidezno popolnega življenja. Če k temu dodamo podatek, da prodaja alkohola v pandemiji narašča, je Vinterbergov film Nažgani tudi aktualen. Na spletni platformi Liffa je na voljo do naslednje nedelje.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov