Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Na 31. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, ki letos poteka na spletu, je v sekciji Predpremiere na ogled film danskega režiserja Thomasa Vinterberga. Njegov film z naslovom Nažgani govori odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Skupinica profesorjev zgodovine, glasbe, športne vzgoje se nekega večera odloči, da bo zagnala eksperiment in začela redno piti, ampak samo med delovnim časom in z zelo pohvalnim ciljem: da bi povečala delovno uspešnost. V krvi morajo stalno vzdrževati prisotnost alkohola in beležiti opažanja. Iz takšne zastavitve je jasno, da sta duhovita sproščenost in polet energije, ki ju doživijo na krilih alkohola, uvod v probleme. Ker so pri izvedbi eksperimenta, ki bi ga gledalec raje pripisal raziskovalnim obzorjem dijakov, profesorji nadvse dosledni, jih težave čakajo zelo hitro.
Hitro je razvidno, kako jih alkohol zdeluje in jim uničuje življenja. A treba je dodati, da film noče biti moralka in da glavni igralec Mads Mikkelsen, s katerim je Vinterberg po drami Lov znova združil moči, predstavi širok razpon alkoholiziranih stanj. A to je zasluga režiserjeve spretnosti, da tragiko alkoholizma predela v provokativno črno komedijo o moških, ki zase ne bodo rekli, da radi vse več pijejo, ampak da – kot se za profesorje spodobi – izvajajo znanstveni preizkus, v katerem vrednost ene od spremenljivk narašča.
Kaj pa motivi? Eni začnejo piti iz nezadovoljstva, drugi pa, tako je videti, iz dolgčasa, za popestritev svojega navidezno popolnega življenja. Če k temu dodamo podatek, da prodaja alkohola v pandemiji narašča, je Vinterbergov film Nažgani tudi aktualen. Na spletni platformi Liffa je na voljo do naslednje nedelje.
Odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Na 31. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, ki letos poteka na spletu, je v sekciji Predpremiere na ogled film danskega režiserja Thomasa Vinterberga. Njegov film z naslovom Nažgani govori odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Skupinica profesorjev zgodovine, glasbe, športne vzgoje se nekega večera odloči, da bo zagnala eksperiment in začela redno piti, ampak samo med delovnim časom in z zelo pohvalnim ciljem: da bi povečala delovno uspešnost. V krvi morajo stalno vzdrževati prisotnost alkohola in beležiti opažanja. Iz takšne zastavitve je jasno, da sta duhovita sproščenost in polet energije, ki ju doživijo na krilih alkohola, uvod v probleme. Ker so pri izvedbi eksperimenta, ki bi ga gledalec raje pripisal raziskovalnim obzorjem dijakov, profesorji nadvse dosledni, jih težave čakajo zelo hitro.
Hitro je razvidno, kako jih alkohol zdeluje in jim uničuje življenja. A treba je dodati, da film noče biti moralka in da glavni igralec Mads Mikkelsen, s katerim je Vinterberg po drami Lov znova združil moči, predstavi širok razpon alkoholiziranih stanj. A to je zasluga režiserjeve spretnosti, da tragiko alkoholizma predela v provokativno črno komedijo o moških, ki zase ne bodo rekli, da radi vse več pijejo, ampak da – kot se za profesorje spodobi – izvajajo znanstveni preizkus, v katerem vrednost ene od spremenljivk narašča.
Kaj pa motivi? Eni začnejo piti iz nezadovoljstva, drugi pa, tako je videti, iz dolgčasa, za popestritev svojega navidezno popolnega življenja. Če k temu dodamo podatek, da prodaja alkohola v pandemiji narašča, je Vinterbergov film Nažgani tudi aktualen. Na spletni platformi Liffa je na voljo do naslednje nedelje.
Tomislav Zajec - intervju ob Radijski igri Treba bi bilo peljati psa na sprehod
Boris in Sabastian Cavazza - intervju ob Radijski igri Treba bi bilo peljati psa na sprehod
Izvedba elektroakustične opere Iden v Mestnem muzeju prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava pod okriljem Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem. Opera je stkana iz dokumentarnih izjav (pogledi različnih deležnikov od uprave nacionalnega parka in mestne občine do biologov, gozdarjev, turističnih delavcev in prebivalcev sipine), poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine (field recordings).
V recitalu sta vrhunska interpreta umetniške besede, dramska igralca Aleš Valič in Urs Remond, predstavila nekaj pesmi nikoli do konca razkritega pesnika Franceta Prešerna in tenkočutnega začetnika slovenske moderne Ivana Cankarja. Prešernova poezija in pesmi iz Cankarjeve Erotike je bilo moč slišati tako v slovenskem kot nemškem jeziku. V nemški jezik je pesmi prevedel prof. dr. Boštjan Dvořak, slovenski jezikoslovec in prevajalec s Humboldtove univerze v Berlinu. Interpreta je na klavirju spremljal Gregor Jagodič.
Drugo del otvoritvenega koncertnega dogodka Noči v stari Ljubljani na Novem trgu z Big Bandom RTV Slovenija in tremi karizmatičnimi glasbeniškimi osebnostmi, švedsko-slovensko pevko Marino Martensson, slovenskim multiinstrumentalistom Boštjanom Gombačem in slovenskim tolkalistom Ninom Mureškićem.
Nagrajene in odkupljene zgodbe 28. anonimnega natečaja za najboljšo kratko zgodbo, ki ga vsako leto razpisuje 3. program Radia Slovenija – program Ars, so znane. Tretjo nagrado je žirija podelila zgodbi O bližini – njena avtorica je Iva L. Novak. Drugo nagrado je žirija podelila zgodbi V avtobusu nas je bilo kakih osem, napisala pa jo je Polona Campolunghi Pegan. Prvo nagrado je žirija podelila zgodbi Dva tisoč petsto besed. Njena avtorica je Manka Kremenšek Križman.
Otvoritveni koncertni dogodek Noči v stari Ljubljani na Novem trgu z Big Bandom RTV Slovenija in Marino Martensson. V njeni izvedbi poslušajte skladbo Blizu, s katero je lani nastopila na Emi in se uvrstila v finale ter skladbo Fade Away.
Vabljeni k poslušanju intervjuja s pisateljico Manko Kremenšek Križman, ki je prejela prvo nagrado na letošnjem natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars. Žirijo je prepričala njena zgodba z naslovom Dva tisoč petsto besed, ki obravnava ganljiv odnos med ostarelim očetom in hčerko, ki ga obiskuje v psihiatrični ustanovi.
Skrajšana ponovitev večera Velika panonska muzika, ki je v okviru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi počastili spomin na 100. obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Prireditev je potekala 11. junija 2019 v dvorani Kulturnega doma v Beltincih. Vodila sta jo Sanja Rejc in Renato Horvat, vsebinsko pa jo je zasnovala mag. Simona Moličnik.
Tradicionalni literarni večer Društva slovenskih pisateljev, prenos iz Rašice
Priredba temeljnega avantgardističnega dela Ursonate (Prasonata) Kurta Schwittersa. Dogodek so zasnovali Dragan Živadinov, Oktet Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom muzikologinje dr. Tjaše Ribizel, dramski igralec Blaž Šef, bralec Ivan Lotrič in režiser in avtor radijske različice Klemen Markovčič.
Neveljaven email naslov