Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najbolj gledanimi filmi so bili Nažgani, Asistentka, Zberi se, babica, Koronacija in Zlo ne obstaja
Na 31. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu so obeležili približno 12.000 izdanih kod, na ogled je 23 celovečercev in 16 kratkih filmov. Za primerjavo: na lanski jubilejni izdaji festivala je bilo na ogled 96 celovečernih in 25 kratkih filmov, izdanih je bilo 48.000 vstopnic. Tudi letošnji festival, ki poteka prek spleta, je torej razmeroma uspešen, predvsem, če imamo v mislih, da si za eno vstopnico lahko ogleda film več ljudi.
Glede na trenutno situacijo pozitivno je že to, da se je festival Liffe sploh zgodil, tudi če prek spleta in v okrnjeni obliki.
Prevladovala je evropska produkcija – med vrhunci festivala so Nažgani Thomasa Vinterberga, ki na dobrodošlo kontroverzen način pristopa k uživanju alkohola. Ali pa Švic švedskega režiserja Magnusa von Horna, ki ni le zanimiva študija novega poklic spletnega vplivneža, ampak tudi osamljenosti v komunikacijski dobi. Naj omenim še odličen prikaz skorumpiranega sistema in moči posameznika v filmu Oče Srdana Golubovića.
Filmov z drugih celin je bilo manj kot sicer, a med njimi je bilo nekaj zelo dobrodošlih – na primer iranski prejemnik berlinskega zlatega medveda Zlo ne obstaja Mohammada Rasoulofa s temo smrtne kazni, ali prvi dokumentarec o koroni – Koronacija kitajskega umetnika Aj Vejveja.
Tudi odziv občinstva je bil dober – najbolj gledanimi filmi so bili Nažgani, Asistentka, Zberi se, babica, Koronacija in Zlo ne obstaja.
Po Podočniku Yorgosa Lanthimosa je po desetih letih spet grški film – sicer tudi slovenska manjšinska koprodukcija – dobil glavno nagrado vodomec. Sadeži pozabe Christosa Nikouja obravnava večno temo izgube ljubljenega človeka, dogajanje je postavljeno v mesto, ki ga pesti čudna epidemija izgube spomina. Film, ki je v slogu grškega novega vala precej čudaški, a tudi prefinjen, je vsekakor delo perspektivnega avtorja.
Pod črto – LIFFE je tudi letos dokazal, da so ljudje željni kakovostne umetniške filmske produkcije, kritičnih in kontroverznih vsebin, ki ne ponujajo lahkih odgovorov. Lahko samo upamo, da bomo nekatere od festivalskih filmov videli tudi v kinih.
Najbolj gledanimi filmi so bili Nažgani, Asistentka, Zberi se, babica, Koronacija in Zlo ne obstaja
Na 31. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu so obeležili približno 12.000 izdanih kod, na ogled je 23 celovečercev in 16 kratkih filmov. Za primerjavo: na lanski jubilejni izdaji festivala je bilo na ogled 96 celovečernih in 25 kratkih filmov, izdanih je bilo 48.000 vstopnic. Tudi letošnji festival, ki poteka prek spleta, je torej razmeroma uspešen, predvsem, če imamo v mislih, da si za eno vstopnico lahko ogleda film več ljudi.
Glede na trenutno situacijo pozitivno je že to, da se je festival Liffe sploh zgodil, tudi če prek spleta in v okrnjeni obliki.
Prevladovala je evropska produkcija – med vrhunci festivala so Nažgani Thomasa Vinterberga, ki na dobrodošlo kontroverzen način pristopa k uživanju alkohola. Ali pa Švic švedskega režiserja Magnusa von Horna, ki ni le zanimiva študija novega poklic spletnega vplivneža, ampak tudi osamljenosti v komunikacijski dobi. Naj omenim še odličen prikaz skorumpiranega sistema in moči posameznika v filmu Oče Srdana Golubovića.
Filmov z drugih celin je bilo manj kot sicer, a med njimi je bilo nekaj zelo dobrodošlih – na primer iranski prejemnik berlinskega zlatega medveda Zlo ne obstaja Mohammada Rasoulofa s temo smrtne kazni, ali prvi dokumentarec o koroni – Koronacija kitajskega umetnika Aj Vejveja.
Tudi odziv občinstva je bil dober – najbolj gledanimi filmi so bili Nažgani, Asistentka, Zberi se, babica, Koronacija in Zlo ne obstaja.
Po Podočniku Yorgosa Lanthimosa je po desetih letih spet grški film – sicer tudi slovenska manjšinska koprodukcija – dobil glavno nagrado vodomec. Sadeži pozabe Christosa Nikouja obravnava večno temo izgube ljubljenega človeka, dogajanje je postavljeno v mesto, ki ga pesti čudna epidemija izgube spomina. Film, ki je v slogu grškega novega vala precej čudaški, a tudi prefinjen, je vsekakor delo perspektivnega avtorja.
Pod črto – LIFFE je tudi letos dokazal, da so ljudje željni kakovostne umetniške filmske produkcije, kritičnih in kontroverznih vsebin, ki ne ponujajo lahkih odgovorov. Lahko samo upamo, da bomo nekatere od festivalskih filmov videli tudi v kinih.
Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše
Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.
Vsebine Programa Ars
1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.
Vsebine Programa Ars
Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.
Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?
Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.
Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.
Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.
Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.
Vsebine Programa Ars
Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.
Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.
Neveljaven email naslov