Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na odprtju 36. Slovenskega knjižnega sejma so podelili tudi Schwentnerjevo nagrado.
Pod zgovornim naslovom Narazen, a vendar skupaj se prvič v zgodovini na spletu odvija Slovenski knjižni sejem. Knjižne stojnice so zamenjali spletni katalogi kar 97 slovenskih založb, dogodke v živo prenosi virtualnih pogovorov; na spletu se je odvilo tudi odprtje 36. e-slovenskega knjižnega sejma, na katerem je spregovoril častni gost letošnjega knjižnega sejma Niko Grafenauer in letošnji Schwentnerjev nagrajenec. To je mariborski butični založnik, galerist in zbiralec domoznanskega gradiva Primož Premzl.
Na odprtju 36. Slovenskega knjižnega sejma so podelili tudi Schwentnerjevo nagrado.
Pod zgovornim naslovom Narazen, a vendar skupaj se prvič v zgodovini na spletu odvija Slovenski knjižni sejem. Knjižne stojnice so zamenjali spletni katalogi kar 97 slovenskih založb, dogodke v živo prenosi virtualnih pogovorov; na spletu se je odvilo tudi odprtje 36. e-slovenskega knjižnega sejma, na katerem je spregovoril častni gost letošnjega knjižnega sejma Niko Grafenauer in letošnji Schwentnerjev nagrajenec. To je mariborski butični založnik, galerist in zbiralec domoznanskega gradiva Primož Premzl.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov