Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki ta teden ponujajo širok razpon interpretacij verzov našega najslavnejšega pesnika.
Ta veseli dan kulture, neuradni praznik, s katerim vsakega 3. decembra obeležujemo rojstvo Franceta Prešerna bomo letos dočakali v čudnem vzdušju, saj nas kulturne ustanove, ki bi sicer brezplačno odprle svoja vrata, vabijo k virtualni udeležbi. Morda je v tem času literarni program Radia Slovenija še zlasti dragocen – in, če je sicer vse drugače kot doslej, stalnica ostaja – Prešeren. V tem tednu bo namreč radijski program ponudil širok razpon interpretacij njegove poezije.
Če njegove pesmi ob različnih kulturnih praznovanjih pogosto recitirajo sodobni dramski igralci, bo torkov Literarni večer postregel z dragocenostmi iz bogatega radijskega arhiva. Ob 220. obletnici rojstva pesnika, ki je postal naš nacionalni simbol, boste njegove pesmi namreč lahko slišali v izvedbi dramskih igralcev različnih generacij – med drugim Marije Vere in Staneta Severja. Če pa vas zanima, kako zveni Zdravljica, ko jo recitira Tone Pavček, vas vabimo k poslušanju Literarnega nokturna na Prešernov rojstni dan, 3. decembra. Za Ta veseli dan kulture smo namreč iz radijskega arhiva izbrali nekaj Prešernovih pesmi v interpretaciji slovenskih pesnikov.
A zakaj je pravzaprav Prešeren prerasel v nacionalni kult? O tem v eseju »Prešernov kult in namišljeni sindromi« razmišlja izr. prof. Marijan Dović. »Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« med drugim meni pisec, ki premišljuje tudi širše implikacije Prešernove kanonizacije, predvsem v povezavi z globoko zakoreninjeno pripovedjo o rojstvu naroda iz duha poezije. Njegov esej lahko ujamete v torkovi oddaji Literarna matineja.
Med kanoniziranimi avtorji slovenske literature pa seveda najdemo tudi sodobnejše ustvarjalce, eden od njih je nedvomno Niko Grafenauer, ki je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbeno-političnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski prostor. Ob njegovem osemdesetem jubileju smo mu posvetili ponedeljkov Literarni večer, s katerim se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni.
Prihajajoči teden bosta zaznamovala še dva jubileja. Prav na dan Prešernovega rojstva praznuje tudi slovenski dramski in filmski igralec Janez Škof, ki bo letos dopolnil šestdeset let. V Literarnem nokturnu lahko v sredo slišite njegovo interpretacijo poezije Dylana Thomasa, enega najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Pesmi, izpisane s slikovitim metaforičnim jezikom, v katerem zaznavamo sledi simbolizma, je prevedel veliki pesnik in prevajalec Jože Udovič. »Ne stopi krotko v to dobrotno noč«, kot je besede »do not go gentle into that good night« prevedel Udovič, je morda eden izmed bolj slavnih verzov pesnika, ki je umrl pri komaj 39 letih.
Prav dolgo pa ni bilo niti življenje vsestranskega avtorja, erudita in ekscentrika Oscarja Wilda, ki je umrl star 46 let. Ob 120. obletnici njegove smrti se ga v ponedeljkovem Literarnem nokturnu spominjamo s pravljico Sebični velikan o nesebičnosti, odprtosti in sprejemanju. Zgodbo, ki se sprašuje ali bo otroški smeh lahko pregnal mraz iz vrta in velikanovega srca, je poslovenil Ciril Kosmač.
Težka izkušnja vojne združuje življenjski zgodbi dveh pisateljev, katerih deli zaznamujeta nedeljski literarni program. Ko je Velibor Čolić leta 1992 emigriral v Francijo je za sabo je imel eno knjigo, izkušnjo vojne v Bosni in dezerterstvo, pred sabo življenje izgnanca. Objavil je vrsto knjig, med drugim Priročnik za izgnance, kjer je opisal svojo izkušnjo izgnanca, nekoga, ki poskuša živeti v novem svetu in ki opazuje svet okoli sebe z drugačnimi očmi kot domačini. Odlomku, ki pripoveduje o srečanju z Judom Jožefom Kordo lahko prisluhnete v Literarnem nokturnu.
Življenjsko usodo in literarno pot grškega pisatelja Iliasa Venezisa pa sta močno zaznamovali obe svetovni vojni, še bolj pa grško-turška takoj po koncu 1. svetovne vojne. Avtorjevo travmatično izkušnjo prisilnega pohoda in bivanja v turškem delovnem taborišču po porazu Grčije popisuje njegov romaneskni prvenec Številka 31328: knjiga suženjstva. Pretresljiva pripoved ne skuša estetizirati trpljenja, a vendar odpre prostor tudi za subjektivno, poetično in ironično, preberemo v opisu knjige, ki jo je v slovenščino prevedla Lara Unuk, letošnja prejemnica nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca. Odlomke iz romana je interpretiral Blaž Šef, režijo Literarnega nokturna pa podpisuje Špela Kravogel, ki se je jeseni z radijsko igro Treba bi bilo peljati psa na sprehod uvrstila med štiri finaliste festivala Prix Europa.
Besedila Anje Golob »se vzpostavljajo kot svojevrsten, načrtovan in kontinuiran razvoj eksistencialne tematike, razmerja med družbenim in intimnim ter vloge poezije v današnjem svetu« je Aljaž Koprivnikar zapisal o brezkompromisni pesnici, ki je za svoje pesmi med drugim prejela dve Jenkovi nagradi – in sicer za zbirki Vesa v zgibi (2014) in Didaskalije k dihanju (2016). Kako sama interpretira nekaj pesmi iz obeh zbirk lahko slišite v torkovem Literarnem nokturnu.
Konec tedna bo prinesel tudi nekoliko bolj vedro pripoved. V oddaji Izbrana proza bosta v soboto v glavnih vlogah nastopila podplatar in mali pernati dobrodušnež, kot statisti pa še kemični baron, ploščatke, feropoljski drekci in številne druge živali iz slovenskih gozdov in stanovanj. O njih pripoveduje pisatelj Boris Kolar v razposajeni in malce tudi resnobni zgodbi Medved in črni ptič in v duhoviti persiflaži Faraonske mravlje - obe sta pred kratkim izšli v njegovi kratkoprozni zbirki Trinajst.
Spored literarnih oddaj med 29. 11. in 5. 12.
29. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: ob 30. obletnici smrti
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Saša Vuga: Baron z levega brega Idrijce
22.05 Literarni portret – Ilias Venezis: S poti v delovno taborišče
23.50 Literarni nokturno – Velibor Čolić: Priročnik za izgnance30. november
23.50 Literarni nokturno – Oscar Wilde: Sebični velikan1. december
21.00 Literarni večer – Interpretacije pesmi Franceta Prešerna v času
23.50 Literarni nokturno – Anja Golob: izbor pesmi iz zbirk Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju2. december
11.05 Literarna matineja – Marijan Dović: Prešernov kult in namišljeni sindromi
23.50 Literarni nokturno – Dylan Thomas: Pesmi – ob. 60. jubileju dramskega igralca Janeza Škofa3. december
23.50 Literarni nokturno – France Prešeren: ob 220. obletnici rojstva (v interpretaciji slovenskih pesnikov)4. december
23.50 Literarni nokturno – Milan Jesih: Osemvrstičnice5. december
18.00 Izbrana proza – Boris Kolar: Medved in črni ptič ... da o Faraonskih mravljah niti ne govorimo
23.50 Literarni nokturno – Niko Kuret: Miklavžev obisk
Vrhunci literature v zvočni obliki ta teden ponujajo širok razpon interpretacij verzov našega najslavnejšega pesnika.
Ta veseli dan kulture, neuradni praznik, s katerim vsakega 3. decembra obeležujemo rojstvo Franceta Prešerna bomo letos dočakali v čudnem vzdušju, saj nas kulturne ustanove, ki bi sicer brezplačno odprle svoja vrata, vabijo k virtualni udeležbi. Morda je v tem času literarni program Radia Slovenija še zlasti dragocen – in, če je sicer vse drugače kot doslej, stalnica ostaja – Prešeren. V tem tednu bo namreč radijski program ponudil širok razpon interpretacij njegove poezije.
Če njegove pesmi ob različnih kulturnih praznovanjih pogosto recitirajo sodobni dramski igralci, bo torkov Literarni večer postregel z dragocenostmi iz bogatega radijskega arhiva. Ob 220. obletnici rojstva pesnika, ki je postal naš nacionalni simbol, boste njegove pesmi namreč lahko slišali v izvedbi dramskih igralcev različnih generacij – med drugim Marije Vere in Staneta Severja. Če pa vas zanima, kako zveni Zdravljica, ko jo recitira Tone Pavček, vas vabimo k poslušanju Literarnega nokturna na Prešernov rojstni dan, 3. decembra. Za Ta veseli dan kulture smo namreč iz radijskega arhiva izbrali nekaj Prešernovih pesmi v interpretaciji slovenskih pesnikov.
A zakaj je pravzaprav Prešeren prerasel v nacionalni kult? O tem v eseju »Prešernov kult in namišljeni sindromi« razmišlja izr. prof. Marijan Dović. »Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« med drugim meni pisec, ki premišljuje tudi širše implikacije Prešernove kanonizacije, predvsem v povezavi z globoko zakoreninjeno pripovedjo o rojstvu naroda iz duha poezije. Njegov esej lahko ujamete v torkovi oddaji Literarna matineja.
Med kanoniziranimi avtorji slovenske literature pa seveda najdemo tudi sodobnejše ustvarjalce, eden od njih je nedvomno Niko Grafenauer, ki je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbeno-političnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski prostor. Ob njegovem osemdesetem jubileju smo mu posvetili ponedeljkov Literarni večer, s katerim se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni.
Prihajajoči teden bosta zaznamovala še dva jubileja. Prav na dan Prešernovega rojstva praznuje tudi slovenski dramski in filmski igralec Janez Škof, ki bo letos dopolnil šestdeset let. V Literarnem nokturnu lahko v sredo slišite njegovo interpretacijo poezije Dylana Thomasa, enega najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Pesmi, izpisane s slikovitim metaforičnim jezikom, v katerem zaznavamo sledi simbolizma, je prevedel veliki pesnik in prevajalec Jože Udovič. »Ne stopi krotko v to dobrotno noč«, kot je besede »do not go gentle into that good night« prevedel Udovič, je morda eden izmed bolj slavnih verzov pesnika, ki je umrl pri komaj 39 letih.
Prav dolgo pa ni bilo niti življenje vsestranskega avtorja, erudita in ekscentrika Oscarja Wilda, ki je umrl star 46 let. Ob 120. obletnici njegove smrti se ga v ponedeljkovem Literarnem nokturnu spominjamo s pravljico Sebični velikan o nesebičnosti, odprtosti in sprejemanju. Zgodbo, ki se sprašuje ali bo otroški smeh lahko pregnal mraz iz vrta in velikanovega srca, je poslovenil Ciril Kosmač.
Težka izkušnja vojne združuje življenjski zgodbi dveh pisateljev, katerih deli zaznamujeta nedeljski literarni program. Ko je Velibor Čolić leta 1992 emigriral v Francijo je za sabo je imel eno knjigo, izkušnjo vojne v Bosni in dezerterstvo, pred sabo življenje izgnanca. Objavil je vrsto knjig, med drugim Priročnik za izgnance, kjer je opisal svojo izkušnjo izgnanca, nekoga, ki poskuša živeti v novem svetu in ki opazuje svet okoli sebe z drugačnimi očmi kot domačini. Odlomku, ki pripoveduje o srečanju z Judom Jožefom Kordo lahko prisluhnete v Literarnem nokturnu.
Življenjsko usodo in literarno pot grškega pisatelja Iliasa Venezisa pa sta močno zaznamovali obe svetovni vojni, še bolj pa grško-turška takoj po koncu 1. svetovne vojne. Avtorjevo travmatično izkušnjo prisilnega pohoda in bivanja v turškem delovnem taborišču po porazu Grčije popisuje njegov romaneskni prvenec Številka 31328: knjiga suženjstva. Pretresljiva pripoved ne skuša estetizirati trpljenja, a vendar odpre prostor tudi za subjektivno, poetično in ironično, preberemo v opisu knjige, ki jo je v slovenščino prevedla Lara Unuk, letošnja prejemnica nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca. Odlomke iz romana je interpretiral Blaž Šef, režijo Literarnega nokturna pa podpisuje Špela Kravogel, ki se je jeseni z radijsko igro Treba bi bilo peljati psa na sprehod uvrstila med štiri finaliste festivala Prix Europa.
Besedila Anje Golob »se vzpostavljajo kot svojevrsten, načrtovan in kontinuiran razvoj eksistencialne tematike, razmerja med družbenim in intimnim ter vloge poezije v današnjem svetu« je Aljaž Koprivnikar zapisal o brezkompromisni pesnici, ki je za svoje pesmi med drugim prejela dve Jenkovi nagradi – in sicer za zbirki Vesa v zgibi (2014) in Didaskalije k dihanju (2016). Kako sama interpretira nekaj pesmi iz obeh zbirk lahko slišite v torkovem Literarnem nokturnu.
Konec tedna bo prinesel tudi nekoliko bolj vedro pripoved. V oddaji Izbrana proza bosta v soboto v glavnih vlogah nastopila podplatar in mali pernati dobrodušnež, kot statisti pa še kemični baron, ploščatke, feropoljski drekci in številne druge živali iz slovenskih gozdov in stanovanj. O njih pripoveduje pisatelj Boris Kolar v razposajeni in malce tudi resnobni zgodbi Medved in črni ptič in v duhoviti persiflaži Faraonske mravlje - obe sta pred kratkim izšli v njegovi kratkoprozni zbirki Trinajst.
Spored literarnih oddaj med 29. 11. in 5. 12.
29. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: ob 30. obletnici smrti
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Saša Vuga: Baron z levega brega Idrijce
22.05 Literarni portret – Ilias Venezis: S poti v delovno taborišče
23.50 Literarni nokturno – Velibor Čolić: Priročnik za izgnance30. november
23.50 Literarni nokturno – Oscar Wilde: Sebični velikan1. december
21.00 Literarni večer – Interpretacije pesmi Franceta Prešerna v času
23.50 Literarni nokturno – Anja Golob: izbor pesmi iz zbirk Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju2. december
11.05 Literarna matineja – Marijan Dović: Prešernov kult in namišljeni sindromi
23.50 Literarni nokturno – Dylan Thomas: Pesmi – ob. 60. jubileju dramskega igralca Janeza Škofa3. december
23.50 Literarni nokturno – France Prešeren: ob 220. obletnici rojstva (v interpretaciji slovenskih pesnikov)4. december
23.50 Literarni nokturno – Milan Jesih: Osemvrstičnice5. december
18.00 Izbrana proza – Boris Kolar: Medved in črni ptič ... da o Faraonskih mravljah niti ne govorimo
23.50 Literarni nokturno – Niko Kuret: Miklavžev obisk
Vrata odpira nov festival, Jazz festival Piran-Portorož. Štiridnevni program je zastavljen velikopotezno, z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa. Med njim sta tudi lanski grammyjev nagrajenec Ivan Melon Lewis in brazilska glasbena legenda Gilberto Gil. Vse do sobote, 2. julija, se bo v portoroškem Avditoriju in piranskem gledališču Tartini zvrstilo osem koncertov raznovrstne glasbe. Umetniški vodja festivala je Brane Rončel.
Naslov skupinske razstave mlajše generacije umetnic in umetnikov »Giardino all'italiana – nove težnje v italijanskem slikarstvu« je seveda prispodoba, izhaja pa iz zgodovinskega pojma: italijanski renesančni vrt, kamor so se od 16. stoletja naprej vrtnarji severno od Alp hodili učit, kako neukročeno naravo ukrotiti z načeli Evklidove geometrije. »Giardino all'italiana« je, kot pravi kurator Antonio Grulli, današnja Italija, ki po zaslugi preroda figuralnega slikarstva nove generacije ponovno doživlja razcvet. Do 11. septembra si jo lahko ogledamo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani.
Na nekatere ljubljanske ulice in trge vabi Street Art Festival. Gre za festival ulične umetnosti, ki je zasnovan iz ljubezni do grafitov, performansov in ostalih intervencij v javnem prostoru. Organizatorju, Inštitutu za urbana vprašanja, se je tokrat kot koproducent pridružil Center urbane kulture – Kino Šiška, kjer bo med drugim potekal pester konferenčni del programa. Festivalsko dogajanje spodbuja k aktivnemu branju ulic, obenem pa podpira mlade, še neuveljavljene generacije uličnih umetnic in umetnikov.
S koncertom Tria Filippa Oreficeja se na Ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici začenja festival saksofonistov SAXGO22. Festival z najdaljšo tradicijo v mestu vključuje še mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta tako vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in džezovskega saksofona. Obisk vseh koncertov je brezplačen.
Nocoj bodo na svoj račun prišli ljubitelji muzikala – v prestolnico namreč znova prihaja režiser in koreograf Mykal Rand z Zgodbo z zahodne strani. Sveža postavitev priznane klasike glasbenega gledališča bo premiero in prve štiri ponovitve doživela prav na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu – kultna glasba Leonarda Bernsteina bo na današnjo vročo poletno noč zvenela pod streho letnega gledališča Križanke.
Slovenska pisateljica Ana Marwan je na 46. dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Mednarodno žirijo je prepričala z besedilom z naslovom Wechselkröte. Za nagrado se je potegovalo štirinajst avtorjev.
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je prejel pisatelj Roman Rozina, in sicer za roman Sto let slepote. V njem skozi osebne usode prikazuje življenje v rudarskih revirjih skozi celotno dvajseto stoletje. Roman Rozina vodi »bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke in še za vse drugo,« je v utemeljitvi zapisala petčlanska žirija pod vodstvom Mimi Podkrižnik.
S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo bo uprizoril Tomaž Lapajne Dekleva se v četrtek, 23. junija v Gornji Radgoni začenja 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki ga prireja gledališče Ane Monro. Potekal bo v kar 13 slovenskih mestih, posebnost 25. jubilejne izdaje pa je ta, da se seli tudi na splet. Karavana Ane Desetnice bo v Ljubljano pripotovala 29. junija ter uprizorila otvoritveni spektakel nad Tromostovjem. Več o samem programu ter prizoriščih festivala je povedala producentka festivala Polona Prosen.
Dediščina Plečnikove arhitekture niso le stavbe, ki jih je zasnoval, temveč predvsem svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Čeprav je kot arhitekt črpal iz preteklosti, se je vizionarsko spogledoval s prihodnostjo. Eden od vrhuncev letošnjega Plečnikovega leta bo razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki bo od danes na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka, vir: www.mgml.si
"Če si ne moremo zamišljati prihodnosti, je tudi ne moremo živeti"
Naslov se nanaša na sedem sekund dolg kader, v katerem se je prvič v zgodovini umetniškega filma pojavila gola ženska. To je bila Heddy Lamarr, igralka judovskega porekla rojena na Dunaju. Monodrama, ki jo je napisal avstrijski dramatik Peter Turrini se osredotoča predvsem na jesen njenega življenja, v njej jo uzremo kot žensko, ki je bila kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V predstavi so ustvarjalne moči združili slovenski in francoski umetniki. Režijo in scenografijo sta prispevala priznana francoska gledališčnika, Jean-Claude Berutti in Rudy Sabounghi. Dramaturginja je Diana Koloini, v predstavi pa v glavni vlogi nastopa Polona Vetrih. Pogumno je vstopila v lik judinje Heddy Lamarr, ki je še vedno znana kot najlepša ženska klasičnega Hollywooda. Zaznamovali so jo zgodnja slava, razmeroma kratka igralska kariera, številne poroke in veliko bogastvo, njena brezčasna lepota ter številne lepotne operacije. Pogled v njeno življenje pa odstre tudi njeno izjemno inteligenco. Bila je namreč izumiteljica pomembnih tehnoloških izumov, kar pa je ostalo za časa njenega življenja neopaženo.
Njena dela niso slike, ki stojijo, ampak so stroji, ki jih mora nenehno "komandirati", kot pravi sama. In z njimi me drugim govori o tem, kako zahtevno je ustvariti nek mehanizem, da deluje.
Več strokovnjakov je bilo glede avtentičnosti razstavljenih del odločnih, da gre skoraj brez dvoma za ponaredke
Literarni večer nagrajenih sodobnih glasov slovenske književnosti, posvečen Primožu Trubarju Deveto leto zapored se Društvo slovenskih pisateljev s Slovensko pisateljsko potjo, Občino Velike Lašče, KUD-om Primož Trubar in v sodelovanju z našim 3. programom – Programom Ars poklanja utemeljitelju knjižne slovenščine Primožu Trubarju. Dogodek poimenovan Dom v jeziku, ki ima domicil na Trubarjevi domačiji na Rašici, bo tako že devetič povezal prejemnice in prejemnike najpomembnejših književnih nagrad.
Dela Vincenta van Gogha, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Pabla Picassa, Kazimirja Maleviča, Vasilija Kandinskega ter še več drugih velikanov umetnosti 20. stoletja naj bi bilo danes na ogled na razstavi Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac v našem Narodnem muzeju na Metelkovi. A je razstava v strokovni javnosti vzbudila kar nekaj pomislekov in vprašanj glede avtentičnosti del, zato so odprtje v Narodnem muzeju zaenkrat odpovedali. O razstavi so v muzeju obvestili šele v ponedljek, včeraj pa so se v strokovni javnosti pojavile ugibanja in ocene, da gre verjetno za ponaredke. Pomisleke so naslovili tudi na Ministrstvo za kulturo, kjer so po pregledu dokumentacije ugotovili, da ta razstava ni bila umeščena v letni načrt muzeja. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala še, da so se zjutraj na ministrstvu najprej posvetovali s pristojnimi strokovnimi sodelavkami, nato pa sklicali sestanek z direktorjem muzeja. Ta se je odločil odprtje razstave zaenkrat odpovedati, čeprav je še vedno prepričan v originalnost del. Car je povedal še, da so kljub zavrnitvi sofinanciranja s strani ministrstva razstavo pred nekaj tedni umestili v program zato, da bi spodudili boljši obisk muzeja v zatišnih poletnih mesecih, podatkov o zavarovalnini pa ni želel razkriti, saj da gre za javno-zasebno sodelovanje. Ali gre tudi v resnici za ponaredke bo moral pokazati pravni postopek, bi pa v primeru originalov nedvomno šlo za razstavo, kot je vsaj v zadnjem času v Sloveniji ne pomnimo.
Po nekaterih virih naj bi se 8. junija leta 1508 rodil utemeljitelj knjižne slovenščine, Primož Trubar, zato ta dan od leta 2010 velja za Trubarjev dan. Poklanjajo se mu tudi na Društvu slovenskih pisateljev, kjer v sodelovanju z našim tretjim radijskim programom – programom Ars in drugimi organizacijami pripravljajo dogodek Dom v jeziku. Danes se nihče na Slovenskem ne piše več Trubar, pa vendar smo po pisni slovenščini vsi njegovi nasledniki, dediči, razmišlja predsednik Društva slovenskih pisateljev, Dušan Merc. Pobudo za dan Primoža Trubarja je pred leti dal nedavno preminuli pisatelj in akademik Boris Pahor, ki je poudarjal pomen jezika za narod. Jezik pa tudi na splošno določa, kako oblikujemo naše misli in izjave. Dušan Merc meni še, da se je slovenščina ohranila kot statistični in kulturni oz. nacionalni čudež. Njeno raznovrstnost bo že deveto leto zapored prikazal dogodek Dom v jeziku, ki povezuje nagrajene glasove slovenske književnosti. Prireditev Dom v jeziku lahko v neposrednem prenosu ob 18h spremljate tudi na našem tretjem radijskem programu - programu Ars in slišite odlomke del Boruta Kraševca, Simone Semenič, Carlosa Pascuala, Nine Dragičević, Anje Štefan in Sebastijana Preglja.
V Palermu se je končala mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Največ glasov delegatov je prejela norveška skladateljica Kristine Tjogersen, v kategoriji pod 30, letom starosti pa smo izbrali delo Poljakinje Monike Szpyrka Predlog Radia Slovenija, koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žuraja je bil deležen veliko pozornosti, točkovanje pa ga je uvrstilo med deset priporočenih del, s čemer slovenska glasba nadaljuje z rednimi visokimi uvrstitvami na Rostrumu v zadnjem desetletju.
Obisk pri učencih šestega razreda Osnovne šole heroja Janeza Hribarja
Poleg izbora na skladateljskem Rostrumu ta teden poteka tudi zaključek nagrade Palma Ars Acustica. Od dvanajstih del smo člani evroradijske skupine Ars Acustica že izbrali pet finalistov in med njimi je drugič od začetka podeljevanja tudi slovenski predlog, delo Braneta Zormana Duh dreves | Dotik.
Neveljaven email naslov