Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot "ta veseli dan kulture".

Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot 'ta veseli dan kulture'. Umetniki in kulturne ustanove na ta dan običajno na široko ponujajo svoje dragocenosti, letos pa je – tako kot vse drugo – tudi to drugače.

Po pravici povedano 'ta veseli dan kulture' letos ni ravno vesel. Vesel je kvečjemu namišljeno – virtualno. Pri ustvarjalcih so se vznesenosti in zagonu pridružila še druga razpoloženja: skrb, tesnoba, jeza … Kulturne ustanove iščejo alternativne poti, se selijo na splet, k poštnim storitvam, celo v izložbe. Uživalci kulture pa pogrešajo vrvež, debate in osebnejši stik z avtorji in njihovimi deli. A ta veseli dan kulture je tudi rojstni dan Franceta Prešerna, 220 let je že minilo od tedaj.

Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha?

Ustvarjanje je pogosta in pomembna tema njegove poezije.

Pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led … Tiho pesem!

Ne bi se ustavljali le ob romantični podobi pesnikovega neizpetega srca, ki niti strohneti ne more.

Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril.

Ob verzu o pevcu, ki živi, umrje brez dnarja, lahko s Prešernom upamo le na prerojenje ptiča feniksa in počakamo, da »ven plane 'z plamena, s svetlobo obdan.«

Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo …

Zato na današnji dan mogoče lahko znova poiščemo Prešernove Poezije ali pa – če smo zamudili radijski literarni večer, iz katerega so bili izbrani citati - jim zvečer prisluhnimo v Literarnem nokturnu.