Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot "ta veseli dan kulture".
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot 'ta veseli dan kulture'. Umetniki in kulturne ustanove na ta dan običajno na široko ponujajo svoje dragocenosti, letos pa je – tako kot vse drugo – tudi to drugače.
Po pravici povedano 'ta veseli dan kulture' letos ni ravno vesel. Vesel je kvečjemu namišljeno – virtualno. Pri ustvarjalcih so se vznesenosti in zagonu pridružila še druga razpoloženja: skrb, tesnoba, jeza … Kulturne ustanove iščejo alternativne poti, se selijo na splet, k poštnim storitvam, celo v izložbe. Uživalci kulture pa pogrešajo vrvež, debate in osebnejši stik z avtorji in njihovimi deli. A ta veseli dan kulture je tudi rojstni dan Franceta Prešerna, 220 let je že minilo od tedaj.
Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha?
Ustvarjanje je pogosta in pomembna tema njegove poezije.
Pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led … Tiho pesem!
Ne bi se ustavljali le ob romantični podobi pesnikovega neizpetega srca, ki niti strohneti ne more.
Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril.
Ob verzu o pevcu, ki živi, umrje brez dnarja, lahko s Prešernom upamo le na prerojenje ptiča feniksa in počakamo, da »ven plane 'z plamena, s svetlobo obdan.«
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo …
Zato na današnji dan mogoče lahko znova poiščemo Prešernove Poezije ali pa – če smo zamudili radijski literarni večer, iz katerega so bili izbrani citati - jim zvečer prisluhnimo v Literarnem nokturnu.
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot "ta veseli dan kulture".
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot 'ta veseli dan kulture'. Umetniki in kulturne ustanove na ta dan običajno na široko ponujajo svoje dragocenosti, letos pa je – tako kot vse drugo – tudi to drugače.
Po pravici povedano 'ta veseli dan kulture' letos ni ravno vesel. Vesel je kvečjemu namišljeno – virtualno. Pri ustvarjalcih so se vznesenosti in zagonu pridružila še druga razpoloženja: skrb, tesnoba, jeza … Kulturne ustanove iščejo alternativne poti, se selijo na splet, k poštnim storitvam, celo v izložbe. Uživalci kulture pa pogrešajo vrvež, debate in osebnejši stik z avtorji in njihovimi deli. A ta veseli dan kulture je tudi rojstni dan Franceta Prešerna, 220 let je že minilo od tedaj.
Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha?
Ustvarjanje je pogosta in pomembna tema njegove poezije.
Pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led … Tiho pesem!
Ne bi se ustavljali le ob romantični podobi pesnikovega neizpetega srca, ki niti strohneti ne more.
Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril.
Ob verzu o pevcu, ki živi, umrje brez dnarja, lahko s Prešernom upamo le na prerojenje ptiča feniksa in počakamo, da »ven plane 'z plamena, s svetlobo obdan.«
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo …
Zato na današnji dan mogoče lahko znova poiščemo Prešernove Poezije ali pa – če smo zamudili radijski literarni večer, iz katerega so bili izbrani citati - jim zvečer prisluhnimo v Literarnem nokturnu.
Svet se je ustavil, ljudje so ostali doma in na začetku karantene je morda še kdo mislil, da se bo med pandemijo zgodila renesansa kupovanja in branja knjig. Ni se. Če je bilo na začetku koronakrize in karantene mogoče slišati napovedi o renesansi branja, je po tednih izolacije jasno, da se ta ni zgodila. Založniški trgi po Evropi in svetu so v krču. V času, ko so potrošniški tako rekoč čez noč odkrili nakupovanje po spletu, to ne velja za knjige.
Karantena je preizkus za duha in telo. Po mesecu dni izolacije se v družinsko življenje počasi zajeda monotonost, ki jo je dobro razbiti. Zakaj ne z lutkami, se sprašuje višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pegagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Helena Korošec. "Lutke so tudi odličen medij za komunikacijo med staršem in otrokom ter med otroci samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose," pravi dr. Korošec in opozarja, da lahko marsikatero družinsko težavo v komunikacijskem smislu prenesemo na lutko, ki tako postane mediator družinskih odnosov. "Vem za primere, ko družine izdelajo lutke, potem pa se med seboj igrajo s pomočjo videopovezave, kar je otrokom zelo všeč. "Za domačo igro z lutkami ni treba v trgovino, dovolj je, da pobrskamo po predalih in omarah ter sami izdelamo raznovrstne lutke. Z njimi se lahko igramo, postorimo kaj po hiši, se učimo ali delamo domače naloge.
O individualno-kolektivnem spominu oziroma o zvočnem spominu, ki prek čustvovanja preplete sedanjost s preteklostjo Glasba: Ježek iz zgodnjega obdobja, Jožek in Ježek, Lili Marlen (Vlado Kreslin in Beltinška banda), Donna Clara, Valerija Heybal in drugi.
Glasba: Kje je moj mili dom, Če se bom ženil, Peščalka ali Sv. Konstantin, Lani sem možila se / Pozim, polet
Vabimo vas na potovanje v svet glasbe iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. O glasbi kot multimodialnem spodbujevalcu, ki vpliva na naš spomin, čustva in o različnih načinih uporabe glasbe – od samopomoči z glasbo do glasbene terapije in uporabe glasbe v medicinske namene.
Neveljaven email naslov