Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ta čas nečas(a) - Rime z gora

04.12.2020


Rime z gora - Gorski literarni nokturno 2020

Spoštovani poslušalke in poslušalci, spletni gledalci in gledalke, ljubitelji pesniške govorice in misli, sopotniki Radia Slovenija v tem nezmernem času, ko smo vsi ujeti v  skoraj neprehodne in nedoumne COVID pokrajine, vabimo vas v naš poseben spletni in radijski dogodek TA ČAS NEČAS(A) – RIME Z GORA.

Svet se spreminja po naši meri v prostor naravo ogrožajočega »človeškega časa«, ne(i)zmernega drvenja za napredkom za vsako ceno po načelih tržne pohlepnosti. In zato je prav, da se za hip ustavimo v samopremisleku in o naši nezmernosti in se zamislimo o tem času, ki smo ga sprožili proti sebi in okolju sami. Slutimo, da se mora naš človeški kozmos spremeniti…

Počasi spoznavamo, da je naša edina možna izbira, da se zavemo lastne majhnosti, minljivosti, enakosti vsega živega in da se povežemo v eno-sti. Da si povrnemo so-čut z vsem živim in ne-živim v naravi, ki smo ga kot domnevni prvaki živega že skoraj izgubili. Zato si ne nadevajmo več mask zveličavnosti, ne hlepimo le po trenutnih koristih in nezmerni bogatiji, pač pa mislimo raje na solidarno skupnost. O tem razmišljajo slovenski pisatelji v dogodku TA ČAS NEČASA - Rime z gora, tradicionalnem dogodku in prenosu izpod gora z naslovom Gorski literarni nokturno.

V njem boste spoznali misli in besede, slutnje in premisleke ali verze iz novonastajajočih del sodobnih slovenskih pisateljev in pesnikov: Vlada Žabota, Vladimirja Kovačiča, Ferija Lainščka, Borisa A. Novaka, Željka Kozinca, Toneta Peršaka, dr. Iztoka Tomazina, Igorja Likarja, Vinka Moederendorferja in v posluh in v pogled, ali na poznejše obiske ter podrobnejše oglede na spletnih straneh ARS-a in MMC-ja ob njegovi 80. letnici tudi posebnega gosta dogodka in srečanja, Ervina Fritza.

Vabimo vas na ogled in poslušanje posebnega sonaravnega in multimedijskega literarnega dogodka. V njem razmišljajo pisatelji in glasbeniki, z besedo in mislijo o časih, ki nas obdajajo o povezanosti gorskega in pesniškega etra, mitologije prostorov in časov.

V živi besedi pripovedujejo avtorji v dogodku o sonaravnem odnosu med besedo in prostor-časom, kakršen nas obdaja, o človeškem mravljišču, kakršnega smo si gradili in v katerega smo zdaj včasih tudi tesnobno ujeti.

Tako ta doba, ki se definicijam izmika
in je abstraktnost njen priljubljen trik,
ima v podobi stenskega cenika
svoj najbolj svojski lik:
kjer ni vezi, razen iz interesa,
in je svoboda tisto, kar ne škodi trgovini,
kjer si denar prilašča duše in telesa,
vez med ljudmi pa je plačilo v gotovini,
urbi et orbi kot vesoljne cerkve poglavar
razglaša: to je to - za ta denar.
Iz pesmi Ervina Fritza Mala Kozmologija


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Ta čas nečas(a) - Rime z gora

04.12.2020


Rime z gora - Gorski literarni nokturno 2020

Spoštovani poslušalke in poslušalci, spletni gledalci in gledalke, ljubitelji pesniške govorice in misli, sopotniki Radia Slovenija v tem nezmernem času, ko smo vsi ujeti v  skoraj neprehodne in nedoumne COVID pokrajine, vabimo vas v naš poseben spletni in radijski dogodek TA ČAS NEČAS(A) – RIME Z GORA.

Svet se spreminja po naši meri v prostor naravo ogrožajočega »človeškega časa«, ne(i)zmernega drvenja za napredkom za vsako ceno po načelih tržne pohlepnosti. In zato je prav, da se za hip ustavimo v samopremisleku in o naši nezmernosti in se zamislimo o tem času, ki smo ga sprožili proti sebi in okolju sami. Slutimo, da se mora naš človeški kozmos spremeniti…

Počasi spoznavamo, da je naša edina možna izbira, da se zavemo lastne majhnosti, minljivosti, enakosti vsega živega in da se povežemo v eno-sti. Da si povrnemo so-čut z vsem živim in ne-živim v naravi, ki smo ga kot domnevni prvaki živega že skoraj izgubili. Zato si ne nadevajmo več mask zveličavnosti, ne hlepimo le po trenutnih koristih in nezmerni bogatiji, pač pa mislimo raje na solidarno skupnost. O tem razmišljajo slovenski pisatelji v dogodku TA ČAS NEČASA - Rime z gora, tradicionalnem dogodku in prenosu izpod gora z naslovom Gorski literarni nokturno.

V njem boste spoznali misli in besede, slutnje in premisleke ali verze iz novonastajajočih del sodobnih slovenskih pisateljev in pesnikov: Vlada Žabota, Vladimirja Kovačiča, Ferija Lainščka, Borisa A. Novaka, Željka Kozinca, Toneta Peršaka, dr. Iztoka Tomazina, Igorja Likarja, Vinka Moederendorferja in v posluh in v pogled, ali na poznejše obiske ter podrobnejše oglede na spletnih straneh ARS-a in MMC-ja ob njegovi 80. letnici tudi posebnega gosta dogodka in srečanja, Ervina Fritza.

Vabimo vas na ogled in poslušanje posebnega sonaravnega in multimedijskega literarnega dogodka. V njem razmišljajo pisatelji in glasbeniki, z besedo in mislijo o časih, ki nas obdajajo o povezanosti gorskega in pesniškega etra, mitologije prostorov in časov.

V živi besedi pripovedujejo avtorji v dogodku o sonaravnem odnosu med besedo in prostor-časom, kakršen nas obdaja, o človeškem mravljišču, kakršnega smo si gradili in v katerega smo zdaj včasih tudi tesnobno ujeti.

Tako ta doba, ki se definicijam izmika
in je abstraktnost njen priljubljen trik,
ima v podobi stenskega cenika
svoj najbolj svojski lik:
kjer ni vezi, razen iz interesa,
in je svoboda tisto, kar ne škodi trgovini,
kjer si denar prilašča duše in telesa,
vez med ljudmi pa je plačilo v gotovini,
urbi et orbi kot vesoljne cerkve poglavar
razglaša: to je to - za ta denar.
Iz pesmi Ervina Fritza Mala Kozmologija


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov