Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Žago obvladam podobno kot svinčnik"
Nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo prejme Dragica Čadež za konsistenten kiparski opus, v katerem se posveča skulpturi kot odprti formi, ki gledalcu omogoča gibanje skoznjo. Tako je sporočilo Društvo likovnih umetnikov Ljubljana, ki to nagrado podeljuje umetnikom, ki ustvarjajo v osrednji Sloveniji.
Ena najvidnejših slovenskih kipark se je formirala sredi šestdesetih let 20. stoletja, ko so se v kiparstvu pri nas pod vplivi iz tujine pojavljale nove smeri. Zgodaj se je obrnila od modernizma in se usmerila k lesu, pomembno izhodišče za njena dela pa je narava. K materialu pristopa z zanjo značilno ekspresivnostjo in raziskovanjem prostora, v zadnjem pa času elemente skulptur pogosto uporabi vsakič nekoliko drugače.
Kiparstvo je študirala na ljubljanski akademiji, v več kot petdesetletnem ustvarjanju pa je prejela številne nagrade, med njimi leta 1986 nagrado Prešernovega sklada. Velja tudi za prvo žensko univerzitetno profesorico kiparstva pri nas, ter eno redkih ženskih avtoric javnih skulptur. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je podelilo tudi nagrado za aktualno produkcijo, ki jo je prejela Valerie Wolf Gang, priznanje za podpornike pa je šlo v roke doktorice Petje Grafenauer.
"Žago obvladam podobno kot svinčnik"
Nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo prejme Dragica Čadež za konsistenten kiparski opus, v katerem se posveča skulpturi kot odprti formi, ki gledalcu omogoča gibanje skoznjo. Tako je sporočilo Društvo likovnih umetnikov Ljubljana, ki to nagrado podeljuje umetnikom, ki ustvarjajo v osrednji Sloveniji.
Ena najvidnejših slovenskih kipark se je formirala sredi šestdesetih let 20. stoletja, ko so se v kiparstvu pri nas pod vplivi iz tujine pojavljale nove smeri. Zgodaj se je obrnila od modernizma in se usmerila k lesu, pomembno izhodišče za njena dela pa je narava. K materialu pristopa z zanjo značilno ekspresivnostjo in raziskovanjem prostora, v zadnjem pa času elemente skulptur pogosto uporabi vsakič nekoliko drugače.
Kiparstvo je študirala na ljubljanski akademiji, v več kot petdesetletnem ustvarjanju pa je prejela številne nagrade, med njimi leta 1986 nagrado Prešernovega sklada. Velja tudi za prvo žensko univerzitetno profesorico kiparstva pri nas, ter eno redkih ženskih avtoric javnih skulptur. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je podelilo tudi nagrado za aktualno produkcijo, ki jo je prejela Valerie Wolf Gang, priznanje za podpornike pa je šlo v roke doktorice Petje Grafenauer.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
V Kranju se je pretekli konec tedna s podelitvijo nagrad sklenil 51. Teden slovenske drame. Veliki zmagovalec je Škofjeloški pasijon, prvo slovensko dramsko besedilo patra Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija. Predstava Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj je prejela 4 od 8 nagrad: Šeligovo nagrado po izboru žirije, nagrado po izboru občinstva ter igralski nagradi. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejela Maja Šorli za besedilo Tega okusa še niste poskusili. Posebno nagrado je žirija dodelila uprizoritvi Gejm v režiji Žige Divjaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča ter Maske Ljubljana. Nagrada za mladega dramatika je šla v roke Nine Kuclar Stiković za besedilo Jutri je v sanjah izgledal drugače. Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije in teatrologije pa je prejel Milan Ramšak Marković.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov