Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minister za kulturo Vasko Simoniti je napovedal, da bodo sredstva zagotovljena v sedmem svežnju protikoronske zakonodaje.
V Državnem zboru je potekala nujna seja Odbora za kulturo na zahtevo poslanske skupine Levica, ki se je zavzela za takojšnjo odpravo finančne blokade slovenske filmske produkcije, ki traja že od meseca maja. Minister za kulturo Vasko Simoniti je napovedal, da bodo sredstva zagotovljena v sedmem svežnju protikoronske zakonodaje, ki jo bo vlada sprejela predvidoma prihodnji teden.
Zastoj javno sofinanciranih filmskih projektov, ki jih vlada mesece in mesece ni hotela niti obravnavati, s čimer je grobo kršila pogodbene obveznosti, bodo, tako je videti, rešili z interventno zakonodajo. Po Simonitijevih besedah so našli obvod:
… da se bomo seveda izognili poti vlade in smo celoten paket [filmskih projektov, op.] vnesli v sedmi paket interventnih zadev v povezavi s covidom.
Poslanka Alenka Jeraj je izkoristila priložnost za opozorilo, da je zaplet s potrjevanjem projektov povzročila prejšnja vlada.
Očitno smo vsi prišli do tega, da to ni najboljši način in da bi veljalo še enkrat razmisliti, ali je to način zagotavljanja denarja za slovenske filme, da se z njimi ukvarjamo kot s krožiščem v neki občini, ki ga financira država in ga ima v Načrtu razvojnih programov.
Dodati velja, da se je problem najprej moral ustvariti, da bi ga zdaj rešili, in da so v mesecih čakanja filmske ustvarjalce pahnili v socialno stisko in okrnili njihov ugled pri mednarodnih koprodukcijskih partnerjih.
A na seji odbora za kulturo so bili danes poslanci, presenetljivo, složni: zavzeli so se, da filmskih projektov ne bo več treba potrjevati na vladi; znova so celo podprli sklep odbora o postopnem povečevanju sredstev za film, sprejet leta 2018; minister je ob tem za prihodnje leto napovedal dodaten milijon evrov za javno sofinancirani film.
Minister za kulturo Vasko Simoniti je napovedal, da bodo sredstva zagotovljena v sedmem svežnju protikoronske zakonodaje.
V Državnem zboru je potekala nujna seja Odbora za kulturo na zahtevo poslanske skupine Levica, ki se je zavzela za takojšnjo odpravo finančne blokade slovenske filmske produkcije, ki traja že od meseca maja. Minister za kulturo Vasko Simoniti je napovedal, da bodo sredstva zagotovljena v sedmem svežnju protikoronske zakonodaje, ki jo bo vlada sprejela predvidoma prihodnji teden.
Zastoj javno sofinanciranih filmskih projektov, ki jih vlada mesece in mesece ni hotela niti obravnavati, s čimer je grobo kršila pogodbene obveznosti, bodo, tako je videti, rešili z interventno zakonodajo. Po Simonitijevih besedah so našli obvod:
… da se bomo seveda izognili poti vlade in smo celoten paket [filmskih projektov, op.] vnesli v sedmi paket interventnih zadev v povezavi s covidom.
Poslanka Alenka Jeraj je izkoristila priložnost za opozorilo, da je zaplet s potrjevanjem projektov povzročila prejšnja vlada.
Očitno smo vsi prišli do tega, da to ni najboljši način in da bi veljalo še enkrat razmisliti, ali je to način zagotavljanja denarja za slovenske filme, da se z njimi ukvarjamo kot s krožiščem v neki občini, ki ga financira država in ga ima v Načrtu razvojnih programov.
Dodati velja, da se je problem najprej moral ustvariti, da bi ga zdaj rešili, in da so v mesecih čakanja filmske ustvarjalce pahnili v socialno stisko in okrnili njihov ugled pri mednarodnih koprodukcijskih partnerjih.
A na seji odbora za kulturo so bili danes poslanci, presenetljivo, složni: zavzeli so se, da filmskih projektov ne bo več treba potrjevati na vladi; znova so celo podprli sklep odbora o postopnem povečevanju sredstev za film, sprejet leta 2018; minister je ob tem za prihodnje leto napovedal dodaten milijon evrov za javno sofinancirani film.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov