Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Ministrstvu za kulturo program vidijo kot izredno pomembnega, vendar v Sloveniji še ni uradnih zagotovil o nadaljnji podpori
S koncem letošnjega leta se izteče večletni finančni okvir Evropske unije. Zaradi pandemije, brexita pa tudi dolgotrajnih pogajanj z nekaterimi državami članicami, dolgoročni proračun unije za obdobje med letoma 2021 in 2027 v celoti še ni sprejet. Ena od posledic je tudi negotovost izvajanja evropskih programov in eden izmed njih je Ustvarjalna Evropa.
Program Ustvarjalna Evropa prek nacionalnih pisarn pomaga črpati evropska sredstva prijaviteljem in pri tem smo bili pri nas v zadnjem obdobju uspešni: 135 organizacij je pridobilo letno skoraj 3,5 milijona oziroma skupno 24,3 milijona evrov evropskih sredstev za kulturo in film. Mateja Lazar iz slovenske pisarne programa Ustvarjalna Evropa:
Pred vrati je nova Ustvarjalna Evropa z ravnokar potrjenim rekordnim proračunom v višini 2,4 milijarde evrov za obdobje med letoma 2021-27 in Slovenija ima visoka pričakovanja.
Evropska komisija je zaradi pričakovanih zamud v prehodnem obdobju do junija prihodnje leto podaljšala mandat nacionalnim centrom, da bi v državah članicah ohranila neprekinjeno podporo ustvarjalnemu sektorju. Sabina Briški Karlić:
Hkrati je Evropska komisija na države članice naslovila predlog, da v tem obdobju omogočijo financiranje delovanja svojih centrov Ustvarjalna Evropa. Veliko držav je predlog že sprejelo; za slovensko ministrstvo za kulturo pa upamo, da še vedno išče rešitve, ker v zavodu Motovila še vedno ne vemo, ali in na kakšen način bo delovanje informacijske pisarne zagotovljeno od 1. januarja dalje.
Z vprašanjem, ali bodo še naprej podpirali slovensko pisarno Ustvarjalne Evrope, sem se obrnil na Ministrstvo za kulturo. Odgovorili so, da omenjeni program vidijo kot izredno pomembnega na področju kulture, zato bo v prehodnem polletnem obdobju "podpora predvidoma potekala mesečno iz integralnih sredstev, dokler ne bodo zagotovljena evropska".
Na Ministrstvu za kulturo program vidijo kot izredno pomembnega, vendar v Sloveniji še ni uradnih zagotovil o nadaljnji podpori
S koncem letošnjega leta se izteče večletni finančni okvir Evropske unije. Zaradi pandemije, brexita pa tudi dolgotrajnih pogajanj z nekaterimi državami članicami, dolgoročni proračun unije za obdobje med letoma 2021 in 2027 v celoti še ni sprejet. Ena od posledic je tudi negotovost izvajanja evropskih programov in eden izmed njih je Ustvarjalna Evropa.
Program Ustvarjalna Evropa prek nacionalnih pisarn pomaga črpati evropska sredstva prijaviteljem in pri tem smo bili pri nas v zadnjem obdobju uspešni: 135 organizacij je pridobilo letno skoraj 3,5 milijona oziroma skupno 24,3 milijona evrov evropskih sredstev za kulturo in film. Mateja Lazar iz slovenske pisarne programa Ustvarjalna Evropa:
Pred vrati je nova Ustvarjalna Evropa z ravnokar potrjenim rekordnim proračunom v višini 2,4 milijarde evrov za obdobje med letoma 2021-27 in Slovenija ima visoka pričakovanja.
Evropska komisija je zaradi pričakovanih zamud v prehodnem obdobju do junija prihodnje leto podaljšala mandat nacionalnim centrom, da bi v državah članicah ohranila neprekinjeno podporo ustvarjalnemu sektorju. Sabina Briški Karlić:
Hkrati je Evropska komisija na države članice naslovila predlog, da v tem obdobju omogočijo financiranje delovanja svojih centrov Ustvarjalna Evropa. Veliko držav je predlog že sprejelo; za slovensko ministrstvo za kulturo pa upamo, da še vedno išče rešitve, ker v zavodu Motovila še vedno ne vemo, ali in na kakšen način bo delovanje informacijske pisarne zagotovljeno od 1. januarja dalje.
Z vprašanjem, ali bodo še naprej podpirali slovensko pisarno Ustvarjalne Evrope, sem se obrnil na Ministrstvo za kulturo. Odgovorili so, da omenjeni program vidijo kot izredno pomembnega na področju kulture, zato bo v prehodnem polletnem obdobju "podpora predvidoma potekala mesečno iz integralnih sredstev, dokler ne bodo zagotovljena evropska".
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov