Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V predzadnjem tednu leta pripravljamo program z mislijo na božič ter dan samostojnosti in enotnosti.
V nedeljo bomo na programu Ars slišali duhovito kratko zgodbo Hectorja Hughja Munroja – Sakija, britanskega avtorja s preloma 19. in 20. stoletja z zanimivo življenjsko potjo. Rodil se je v Burmi in pozneje delal kot novinar v Angliji in kot dopisnik Morning Posta na Balkanu, v Rusiji in Parizu, nato se je vrnil v London. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, se je javil kot prostovoljec, čeprav je bil že prestar za vojaško službo. Munro je ob novinarskem delu napisal vrsto proznih del, ki jih je podpisoval s psevdonimom Saki; med njimi je kratka zgodba Bertiejev božič. Za oddajo Humoreska tega tedna jo je prevedla Mateja Perpar; interpretiral jo bo dramski igralec Branko Jordan.
V nedeljo, 20. 12., bo na sporedu zgodba Varilec in škržad Vanje Pegana, ki je na slovensko literarno prizorišče stopil najprej s kratko prozno zbirko Kopanje mornarjev v topli vodi, kasneje so sledili še štirje romani ter zbirke haikujev in kratke proze. Še neobjavljeno Peganovo zgodbo bo v Literarnem nokturnu interpretiral Željko Hrs.
V torek bo slavila priljubljena slovenska pesnica Neža Maurer. Ob častitljivi in okrogli obletnici bomo v Literarnem večeru prisluhnili njeni poeziji, predstavitvi njenega življenja in dela, pa tudi njej sami. Tako pri otrocih kot pri odraslih priljubljena slovenska pesnica bo praznovala devetdeset let. Pesmi piše že več kot šestdeset let. Objavila je več kot dvajset pesniških zbirk, skoraj prav toliko za otroke; antologija pesmi iz njenih zbirk je izšla lani pod naslovom Nekaj zelo zelo lepega.
Sredin literarni program bo namenjen letošnjemu dobitniku nagrade Prešernovega sklada, Branetu Senegačniku. Ontološka individualnost pesmi po Senegačniku obstaja v tem, da z nekega bolj ali manj individualnega gledišča razpira »uvid«, »perspektivo« na vse bivajoče. Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem. O tem in o pesniškem doživljaju, v katerem se ta perspektiva razpira; pa tudi o tem, zakaj je lirična poezija ena najbolj izmuzljivih literarnih zvrsti, ki hkrati zahteva osebno vpletenost, večjo in usodnejšo kot v drugih literarnih zvrsteh, se bo v Literarni matineji z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.
V sredinem Literarnem nokturnu, ki ga vsak dan objavljamo še na Prvem programu Radia Slovenija, bo igralec Matej Puc interpretiral kratko avtobiografsko zgodbo avtorja znamenite serije o Rabbitu. Gre za zgodbo z naslovom Božične karte, pod katero se podpisuje ameriški pisatelj, pesnik te umetnostni in literarni kritik John Updike. Kot smo Najbolj znan je po svoji seriji romanov o Harryju »Rabbitu« Angstromu, običajnem pripadniku srednjega razreda, ki ga v romanih spremlja od zgodnje mladosti do smrti.
Na predbožični večer bomo v Literarnem večeru na prvem radijskem programu slišali božično legendo spod peresa pisatelja in dramatika Zorka Simčiča z naslovom Leta nič, en dan potem. Z njo se pridružuje vrsti slovenskih književnikov, ki so pisali legende, na primer Janez Trdina, Anton Medved, Anton Aškerc, Ksaver Meško, France Bevk, Ivan Pregelj, Marija Kmetova in Stanko Majcen. Veliko legend se dogaja prav na sveto noč.
V ta okvir je vstavil svojo zgodbo tudi Zorko Simčič, ki je uporabil za legendo sicer nenavadno, vendar živo snov. Prizor v legendi se godi nekaj ur po Kristusovem rojstvu, v Betlehemu, v preprosti koči na robu vasice, in sicer v družini Judinje Noéme in njenega moža Lámeha iz Cirene.
Sveti večer na radijskih valovih bo dopolnila humorna božična zgodba z naslovom Sveča. Njen avtor, pisatelj Narte Velikonja se je nagibal k modernemu realizmu, vezala pa ga je tudi kmečka snov, zlasti tista, ki jo je oblikoval v povestih. Pisal je psihološko-realistične novele in ljudske povesti, šaljive zgodbe in anekdote, objavljal je kritike in študije ter prevajal. Na Dunaju je doštudiral pravo ter se v Ljubljani zaposlil kot uradnik. Takoj po drugi svetovni vojni so ga obsodili na smrt in ga ustrelili zaradi protikomunističnega delovanja. Za Literarni nokturno smo izbrali Velikonjevo šaljivo zgodbo, ki je izšla leta 1941, v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča.
Tudi sobotni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, ko smo pred tremi desetletji razglasili izid plebiscita o samostojnosti, bomo obeležili s tematskim programom. Za Izbrano prozo smo izbrali spisa Edvarda Kocbeka Narod ter Slovenci in politika, ki sta bila v predvojnih letih 1939 in 1940 objavljena v reviji Dejanje. V njiju Edvard Kocbek razmišlja o narodu nasploh, Slovencih in njihovem razumevanju lastnega položaja. Eseja bo prebral dramski igralec Saša Tabaković.
V večernih urah bo v Literarnem nokturnu na sporedu še sodobna različica zgodbe o Krstu pri Savici. Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova in Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zabeležila literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in poučna. Po Andreju Inkretu je »eksemplarično pokazala na neki načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha«.
Dominik Smole se v svoji dramski različici, ki je izšla leta 1969, ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom potem, ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje. V drugem delu te dvodelne drame subjektivni drami konvertita pridruži splošnejšo, družbeno - o Črtomirovih »rojakih Slovencih« in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata.
Ne glede na njihovo šibko kritično maso »bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ...,« še zapiše Andrej Inkret. Smole tako nasproti Črtomiru in njegovi samovolji postavi postprešernovskega junaka - v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza Gorazda, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: »da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo.« V Literarnem nokturnu, ki bo na sporedu na Prvem in Arsu, bomo slišali odlomek iz drugega dela Smoletove igre, v katerem nastopijo bavarski duhovnik Kočar (Saša Tabaković), slovenski vojvoda Gorazd (Matej Puc) in salzburški vladika Bonifacij (Primož Pirnat).
Literarne oddaje med 20. in 26. decembrom 2020
Nedelja, 20. december 2020
14.05 Humoreska tega tedna: Hector Hugh Munro: Bertiejev božič
22.05 Literarni portret: Mary Oliver
23.50 Literarni nokturno: Vanja Pegan: Varilec in škržadPonedeljek, 21. december
23.50 Literarni nokturno: Pesmi o zimiTorek, 22. december
21.00 Literarni večer: Neža Maurer: ob 90. jubileju
23.50 Literarni nokturno: Več nizozemskih avtorjev: ZimaSreda, 23. december
11.05 Literarna matineja: Lirika in bivajoče – z dr. Branetom Senegačnikom o (lirski) poeziji
23.50 Literarni nokturno: John Updike: Božične karteČetrtek, 24. december
23.50 Literarni nokturno: Narte Velikonja: SvečaPetek, 25. december
23.50 Literarni nokturno: Stanko Janežič: Slovenske hvalniceSobota, 26. december
18.00 Izbrana proza: Edvard Kocbek: Narod ter Slovenci in politika
23.50 Literarni nokturno: Dominik Smole: Krst pri Savici
V predzadnjem tednu leta pripravljamo program z mislijo na božič ter dan samostojnosti in enotnosti.
V nedeljo bomo na programu Ars slišali duhovito kratko zgodbo Hectorja Hughja Munroja – Sakija, britanskega avtorja s preloma 19. in 20. stoletja z zanimivo življenjsko potjo. Rodil se je v Burmi in pozneje delal kot novinar v Angliji in kot dopisnik Morning Posta na Balkanu, v Rusiji in Parizu, nato se je vrnil v London. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, se je javil kot prostovoljec, čeprav je bil že prestar za vojaško službo. Munro je ob novinarskem delu napisal vrsto proznih del, ki jih je podpisoval s psevdonimom Saki; med njimi je kratka zgodba Bertiejev božič. Za oddajo Humoreska tega tedna jo je prevedla Mateja Perpar; interpretiral jo bo dramski igralec Branko Jordan.
V nedeljo, 20. 12., bo na sporedu zgodba Varilec in škržad Vanje Pegana, ki je na slovensko literarno prizorišče stopil najprej s kratko prozno zbirko Kopanje mornarjev v topli vodi, kasneje so sledili še štirje romani ter zbirke haikujev in kratke proze. Še neobjavljeno Peganovo zgodbo bo v Literarnem nokturnu interpretiral Željko Hrs.
V torek bo slavila priljubljena slovenska pesnica Neža Maurer. Ob častitljivi in okrogli obletnici bomo v Literarnem večeru prisluhnili njeni poeziji, predstavitvi njenega življenja in dela, pa tudi njej sami. Tako pri otrocih kot pri odraslih priljubljena slovenska pesnica bo praznovala devetdeset let. Pesmi piše že več kot šestdeset let. Objavila je več kot dvajset pesniških zbirk, skoraj prav toliko za otroke; antologija pesmi iz njenih zbirk je izšla lani pod naslovom Nekaj zelo zelo lepega.
Sredin literarni program bo namenjen letošnjemu dobitniku nagrade Prešernovega sklada, Branetu Senegačniku. Ontološka individualnost pesmi po Senegačniku obstaja v tem, da z nekega bolj ali manj individualnega gledišča razpira »uvid«, »perspektivo« na vse bivajoče. Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem. O tem in o pesniškem doživljaju, v katerem se ta perspektiva razpira; pa tudi o tem, zakaj je lirična poezija ena najbolj izmuzljivih literarnih zvrsti, ki hkrati zahteva osebno vpletenost, večjo in usodnejšo kot v drugih literarnih zvrsteh, se bo v Literarni matineji z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.
V sredinem Literarnem nokturnu, ki ga vsak dan objavljamo še na Prvem programu Radia Slovenija, bo igralec Matej Puc interpretiral kratko avtobiografsko zgodbo avtorja znamenite serije o Rabbitu. Gre za zgodbo z naslovom Božične karte, pod katero se podpisuje ameriški pisatelj, pesnik te umetnostni in literarni kritik John Updike. Kot smo Najbolj znan je po svoji seriji romanov o Harryju »Rabbitu« Angstromu, običajnem pripadniku srednjega razreda, ki ga v romanih spremlja od zgodnje mladosti do smrti.
Na predbožični večer bomo v Literarnem večeru na prvem radijskem programu slišali božično legendo spod peresa pisatelja in dramatika Zorka Simčiča z naslovom Leta nič, en dan potem. Z njo se pridružuje vrsti slovenskih književnikov, ki so pisali legende, na primer Janez Trdina, Anton Medved, Anton Aškerc, Ksaver Meško, France Bevk, Ivan Pregelj, Marija Kmetova in Stanko Majcen. Veliko legend se dogaja prav na sveto noč.
V ta okvir je vstavil svojo zgodbo tudi Zorko Simčič, ki je uporabil za legendo sicer nenavadno, vendar živo snov. Prizor v legendi se godi nekaj ur po Kristusovem rojstvu, v Betlehemu, v preprosti koči na robu vasice, in sicer v družini Judinje Noéme in njenega moža Lámeha iz Cirene.
Sveti večer na radijskih valovih bo dopolnila humorna božična zgodba z naslovom Sveča. Njen avtor, pisatelj Narte Velikonja se je nagibal k modernemu realizmu, vezala pa ga je tudi kmečka snov, zlasti tista, ki jo je oblikoval v povestih. Pisal je psihološko-realistične novele in ljudske povesti, šaljive zgodbe in anekdote, objavljal je kritike in študije ter prevajal. Na Dunaju je doštudiral pravo ter se v Ljubljani zaposlil kot uradnik. Takoj po drugi svetovni vojni so ga obsodili na smrt in ga ustrelili zaradi protikomunističnega delovanja. Za Literarni nokturno smo izbrali Velikonjevo šaljivo zgodbo, ki je izšla leta 1941, v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča.
Tudi sobotni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, ko smo pred tremi desetletji razglasili izid plebiscita o samostojnosti, bomo obeležili s tematskim programom. Za Izbrano prozo smo izbrali spisa Edvarda Kocbeka Narod ter Slovenci in politika, ki sta bila v predvojnih letih 1939 in 1940 objavljena v reviji Dejanje. V njiju Edvard Kocbek razmišlja o narodu nasploh, Slovencih in njihovem razumevanju lastnega položaja. Eseja bo prebral dramski igralec Saša Tabaković.
V večernih urah bo v Literarnem nokturnu na sporedu še sodobna različica zgodbe o Krstu pri Savici. Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova in Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zabeležila literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in poučna. Po Andreju Inkretu je »eksemplarično pokazala na neki načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha«.
Dominik Smole se v svoji dramski različici, ki je izšla leta 1969, ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom potem, ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje. V drugem delu te dvodelne drame subjektivni drami konvertita pridruži splošnejšo, družbeno - o Črtomirovih »rojakih Slovencih« in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata.
Ne glede na njihovo šibko kritično maso »bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ...,« še zapiše Andrej Inkret. Smole tako nasproti Črtomiru in njegovi samovolji postavi postprešernovskega junaka - v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza Gorazda, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: »da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo.« V Literarnem nokturnu, ki bo na sporedu na Prvem in Arsu, bomo slišali odlomek iz drugega dela Smoletove igre, v katerem nastopijo bavarski duhovnik Kočar (Saša Tabaković), slovenski vojvoda Gorazd (Matej Puc) in salzburški vladika Bonifacij (Primož Pirnat).
Literarne oddaje med 20. in 26. decembrom 2020
Nedelja, 20. december 2020
14.05 Humoreska tega tedna: Hector Hugh Munro: Bertiejev božič
22.05 Literarni portret: Mary Oliver
23.50 Literarni nokturno: Vanja Pegan: Varilec in škržadPonedeljek, 21. december
23.50 Literarni nokturno: Pesmi o zimiTorek, 22. december
21.00 Literarni večer: Neža Maurer: ob 90. jubileju
23.50 Literarni nokturno: Več nizozemskih avtorjev: ZimaSreda, 23. december
11.05 Literarna matineja: Lirika in bivajoče – z dr. Branetom Senegačnikom o (lirski) poeziji
23.50 Literarni nokturno: John Updike: Božične karteČetrtek, 24. december
23.50 Literarni nokturno: Narte Velikonja: SvečaPetek, 25. december
23.50 Literarni nokturno: Stanko Janežič: Slovenske hvalniceSobota, 26. december
18.00 Izbrana proza: Edvard Kocbek: Narod ter Slovenci in politika
23.50 Literarni nokturno: Dominik Smole: Krst pri Savici
Mednarodni filmski festival v Karlovih Varih na Češkem je letos v osmih dneh ponudil več kot 200 filmov, med njimi se jih 23 poteguje za nagrade žirij – 11 v glavnem tekmovalnem programu in 12 v tekmovalnem programu Proxima. O tem, kdo vse je obiskal festival in kateri filmi so v tekmovalnih programih vzbudili največ pozornosti, poroča Petra Meterc.
Po več desetletjih opozarjanja, da je stavba SNG Drama Ljubljana nujno potrebna obnove, se zdi, da se bodo dela to poletje naposled začela. Gre za prvo fazo arheološki izkopavanj okoli objekta, ki na delo gledališča še ne bo vplivala. Prihodnja sezona bo tako zadnja, ki se bo še odigrala v stari stavbi, nato pa je predvidena selitev na Litostrojsko cesto. Prenova naj bi se končala leta 2026 (foto: MMC RTV SLO).
Art Stays bo 21-ič zapored v mesto pripeljal domače in tuje umetnike in njihova dela, letos pod naslovom Potovanje. Otvoritveni vikend s spremljevalnim sporedom se začenja s projekcijo videa Zimsko potovanje uglednega francoskega umetnika Roberta Cahena ob 18-ih v Dominikanskem samostanu, razstave pa bodo na ogled do 10. septembra. Foto (izrez): Maxime Berthou in Mark Požlep – Soutien de Famille, 2020
Prejšnji konec tedna se je v Karlovih Varih začel že 57. mednarodni filmski festival, eden najstarejših evropskih ter eden pomembnejših v regiji. Na njem bodo tudi letos prikazali več kot dvesto filmov z vsega sveta – med drugim se za nagrade poteguje triindvajset celovečernih filmov, ki so na festivalu predstavljeni prvič. O letošnjih tekmovalnih filmih pa iz Karlovih Varov Petra Meterc.
"Ločevati ni mogoče ljudi od nečloveških bitij, narave od kulture, objekta od subjekta, uma od telesa" je sporočilo skupinske mednarodne razstave O čem sanjajo krokodili. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova se predstavljajo umetniki in umetnice iz Ramale, Santiaga, Zahodne Papue in drugod. Če je bil za zahodnega kolonizatorja krokodil zver, pa so ga številne skupnosti razumele kot mistično bitje. Prav njegova moč ima simbolno vrednost upora proti plenjenju vsega, kar je lastno neki deželi in ne bi smelo biti iz nje nikoli iztrgano. Razstava ponuja ponoven razmislek o konceptu "imperialnega nasilja". Prilaščanje podob in predmetov za znanstvene namene, vsiljevanje vetrnih elektrarn pod krinko ekologije na golanskem višavju, boj staroselcev Zahodne Papue za osvoboditev – vse te politične in zgodovinske teme ljudje tam daleč opisujejo v svoji sodobni umetnosti, ki je drugačna od naše – predvsem je bolj vključujoča. Zasnova razstave Bojana Piškur, Daniela Berger, Riksa Afiaty, Shada Safadi in Akram Al Halabi, May Herbawe, Cristian Inostroza, Essa Grayeb, Hani Zurob, Lab Laba-Laba, Moelyono, Noor Abuarafeh, Papuan Voices, Paraparabuku, Patricia Domínguez, Roy Villevoye, Udeido Collective, Veronika Kusumaryati & Ernst Karel. Na fotografiji delo kolektiva Udeido, ki se ukvarja z družbenopolitičnimi vprašanji v Zahodni Papui, foto: Žiga Bratoš
Informacijska, medijska, digitalna pismenost – vsem izrazom je skupno, da opisujejo sodobne veščine in znanja, nujna za učinkovito in kritično uporabo ter ustvarjanje vsebin. Kakšno vlogo ima v tem jezik? 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture organizira ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer so pripravili še druge poletne prireditve: 18. Mladinsko poletno šolo slovenščine in 42. Poletno šolo slovenskega jezika za odrasle. Foto naslovnice kataloga: Žiga Bratoš
V Hrastniku je tokrat 3. zapored odprl vrata festival delavskega filma Kamerat, ki letos v štirih festivalskih dneh ponuja več kot 20 filmski projekcij. Filmi različnih žanrov ponujajo kritično refleksijo položaja delavstva. Tematika, ki ni pogosta na filmskih plastnih, in govori o tistih, ki jih kapitalizem izkorišča, si jih podreja in jih instrumentalizira za večanje dobičkov, ter o posledicah teh procesov. Festival, ki je edinstven pri nas in tudi v širšem evropskem prostoru ter eden redkih tovrstnih v svetu, uspešno oživlja tudi industrijsko dediščino kraja – prostore nekdanjega rudnika –, in s tem ponuja unikatno filmsko in ambientalno doživetje. Festivalsko dogajanje spremlja tudi bogat spremljevalni program – od okroglih miz do razstav, ki prav tako v ospredje postavljajo boj za delavske pravice. Festival letos prvič podpira tudi Slovenski filmski center. Prispevek je pripravila Karmen Štrancar Rajevec.
S pesniškim nastopom na Vodnikovi domačiji Center v Ljubljani se začenja jubilejna 20. izvedba festivala Pranger – srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Osnovni koncept je že od njegovega nastanka leta 2004 isti: trije izbrani kritiki javno pred avtorji pretresajo tri pesniška dela, ki so jih izbrali, ter sodelujejo pri razpravah tudi o drugih izbranih zbirkah. Na Prangerju se bo razmišljalo o devetih pesniških zbirkah, te so izšle lani in so, kot ugotavljajo organizatorji, posebej zaznamovane z družbenokritično pisavo. Napisali so jih Blaž Božič, Lukas Debeljak, Miriam Drev, Sergej Harlamov, Aleš Jelenko, Ana Svetel, Andreja Štepec, Pino Pograjc in Uroš Zupan. Prvikrat bo vodenje kritiških razprav z izbranimi kritiki, Alenom Širco, Denisom Škoficem in Silvijo Žnidaršič, prevzela Diana Pungeršič. V Rogaški slatini, kjer se bo s podelitvijo priznanj Ela – Mali Pranger osrednji del festivala tudi sklenil, bodo predstavniki Društva slovenski pisateljev podelili Stritarjevo nagrado, program pa se bo pozneje nadaljeval še septembra in oktobra, ko bo na sporedu konceptualna razprava Poezija in kmetijstvo, delavnici Prevodna in Mlada kritika ter razprava Pranger po Frankfurtu, ki bo posvečena komentiranju gostovanja Slovenije kot častne gostje na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu. Grafika: Festival Pranger
Mladi avtor Jaka Smerkolj Simoneti je napisal dramsko besedilo Pesem ptic v drevesnih krošnjah o naključnem a usodnem srečanju na vrhu stolpnice med moškim in žensko dveh različnih generacij: "Mikijem, razočaranim v svoji mladi ljubezni in zato tik pred samomorom, in Natalijo, ki je po desetletjih skupnega življenja pred kratkim izgubila moža in prišla na streho obešat perilo". Za to delo je Simoneti prejel nominacijo za nagrado za mladega dramatika na 53. Tednu slovenske drame, kjer so izpostavili, da besedilo teče na dveh ravneh: kot dialog med sosedoma in kot besedilo v didaskalijah, ki ustvarjajo prostor za deloma že prozno pripoved in bi jo lahko razumeli kot Mikijev notranji monolog oziroma pismo, ki ga piše svoji pravkar končani ljubezni. Radijsko igro režira Špela Kravogel, kot dramaturga sodelujeta Vilma Štritof in Matjaž Briški, glasbena oblikovalka je Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, tonska tehnika pa Martin Florjančič in Miha Oblak. Igrata Marijana Brecelj in Urban Kuntarič. Foto: SOJ RTV SLO/osebni arhiv
La Fura dels Baus je priznana barcelonska gledališka skupina, ki vključuje elemente uličnega gledališča, povezuje glasbeno, dramsko in celo digitalno umetnost. V Ljubljani njihovi spektakli niso novost, umetniki pa se bodo tokrat prvič predstavili z delom Biti ali ne biti. Gledališka skupina, ki je znana po kršenju začrtanih meja med občinstvom in nastopajočimi, bo za letošnji festival pripravila vizualni spektakel. Kakšno uprizoritev lahko pričakujemo, je pojasnil režiser Carlus Padrissa: “Kot je rekel naš referenčni avtor predstave Antonin Artaud, bomo igrali v treh dimenzijah, v x, y in z. A to nam bo omogočilo, da ne bomo performirali zgolj v teh treh dimenzijah, ampak bomo za osnovo zgodbe uporabili energijo, ki se bo akumulirala na odru. Občinstvo bo v središču prostora in predstave.” Navdih za predstavo umetniki črpajo iz Shakespearjevega Hamleta, del besedila sledi dramski predlogi, vendar so umetniki za potrebe sodobne uprizoritve vanj vnesli tudi citate in misli Antonina Artauda. Kot je povedal režiser predstave, so se ustvarjalci osredotočali predvsem na pogled občinstva: “V tej predstavi nimamo žive glasbe ali orkestra, kar nam omogoča, da za performiranje izkoriščamo zvok odra, zvok občinstva in druge elemente, vse to pa bo integrirano v naši glasbeni produkciji. Poglavitni namen te predstave je ustvariti potopitveno izkušnjo za gledalce. Tu ne govorimo zgolj o dogajanju in nastopanju, temveč o videu.” Umetniki si bodo za potrebe celostne izkušnje pomagali z vizualnimi projekcijami. V želji, da bi se gledalci popolnoma potopili v njihov virtualno domišljijski svet, so pripravili 360 stopinjski video, ki bo omogočal virtualno in interaktvino izkušnjo. Interakcijo pa bo omogočal tudi sam konec predstave: “To pomeni, da bomo vprašali občinstvo, za katero predvidevamo, da pozna to delo, kašen konec zgodbe si želi in predstavo bomo končali glede na odločitev občinstva.” Po vizualno potopitveni izkušnji se bo skupina La Fura dels Baus predstavlla še z gledališko adaptacijo Beethovnove Simfonije št. 6, “Pastoralne”, ki jo režiser preimenoval v Pastoralo za planet. Vanjo je vključil glasbo skladateljev in skladateljic, ki so na Beethovna vplivali ali pa so črpali iz njegovih del. Za glasbeno plat bo poskrbel Simfonični orkester RTV Slovenija, scenografija pa bo sestavljena iz utopičnih in futurističnih vizualij, ki bodo nagovarjale razmerje med človekom in naravo. Foto: Festival Ljubljana
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je posmrtno prejel pisatelj Lado Kralj, in sicer za roman Ne bom se več drsal na bajerju. S tem je postal drugi dobitnik nagrade v zgodovini kresnika, ki ni dočakal podelitve, namesto njega jo je prevzela pokojnikova soproga, igralka Jožica Avbelj. Foto: BoBo
Slovenski filmski center je v začetku junija organiziral mednarodni posvet, s katerim je želel opozoriti na ključne izzive in vprašanja javnih politik pri snovanju sodobnega, dinamičnega in trajnostnega nacionalnega filmskega sektorja.. Posvet je bil odlična priložnost za premislek ambicioznih izhodišč, s katerimi bi obstoječo sistemsko ureditev posodobili, da bo filmski in avdiovizualni dejavnosti zagotovila spodbudno okolje ter omogočila nov zagon za strateški preboj slovenskega filmskega sektorja. Posvet je za oddajo Gremo v kino spremljal Miha Žorž.
Kinoatelje bo letošnjo nagrado Darka Bratine podelil bolgarskemu režiserju Stephanu Komandarevu. Režiser, producent in scenarist bo oktobra tudi gost čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji. Njegova dela bodo predstavili v Novi Gorici, Gorici, Vidmu, Trstu, Špetru, Izoli in v Ljubljani. Prispevek Eve Furlan.
19. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina vabi na ogled groze, akcije, humornega masakra, apokalips in psiholoških zank. Ljutomer vsako leto ob številnih tujih filmskih ustvarjalcih obišče prav poseben gost, ki mu podelijo nagrado častni hudi maček. Letos je to legendarni ameriški režiser John McTiernan, ki je sodeloval z imeni, kot so Bruce Willis, Arnold Schwarzenegger, Sean Connery, Faye Dunaway, Rene Russo. Njegovi filmi so prerasli tudi v velike franšize z nadaljevanji, knjigami, stripi in videoigrami. Prispevek je pripravil Žiga Bratoš.
V nedeljo se začenja letošnji festival Ukrep, ki ga prireja Plesni teater Ljubljana. Za vodilo si je pod geslom "Ambientalnost kot živa arhitektura mesta" zadal podreti zid pogosto zaprtega umetniškega ustvarjanja in ples iz dvoran pripeljati na ulice. Enotedenski festival plesnih perspektiv bo potekal v Mariboru in Ljubljani. (foto: Katarina Kolenc)
V Ljubljani se te dni odvija prvi mednarodni baletni festival Plesne noči. V Cankarjevem domu so ga pripravili v koprodukciji s SNG Opera in balet Ljubljana in k sodelovanju povabili tudi mariborske baletnike ter goste iz Sofije in Beograda. Festival so posvetili izjemnemu baletniku Rudolfu Nurejevu, ki je umrl pred tridesetimi leti.
Na Dunaju so javnosti odstrli "Ledenike na potepu" – instalacijo slovenske fotografinje Vanje Bućan, ki je s svojo fotografsko podobo preoblekla Ringturm. Odprtja instalacije na tej najvišji stolpnici znotraj dunajskega ringa se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki se je pred tem o sodelovanju na področju kulture, pogovarjala z avstrijsko državno sekretarko Andreo Mayer. Z Dunaja poroča naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš. (foto: Instalacijo Vanje Bućan so slovesno odprli ob navzočnosti ministrice za kulturo Aste Vrečko in avstrijske državne sekretarke za kulturo Andree Mayer © STA/arhiv Vienna Insurance Group)
Društvo slovenskih literarnih kritikov je na vrtu Lili Novy v Ljubljani pripravilo podelitev nagrade kritiško sito za najboljše domače literarno delo v preteklem letu. Med nominiranimi so bili pesniška zbirka Mleček, žbunje: grobovi v njem Blaža Božiča (Center za slovensko književnost), poetični roman Katja Gorečan: Materinska knjižica (LUD Literatura), zgodovinski polfiktivni roman Ne bom se več drsal na bajerju Lada Kralja (Beletrina), kratkoprozna zbirka Trznil je, odprla je oko Vesne Lemaić (Cankarjeva založba) in knjižni prvenec Ajde Bračič, zbirka 20-ih kratkih zgodb Leteči ljudje, ki je letošnja prejemnica kritiškega sita. Izšla je pri LUD Literaturi, kjer so med drugim zapisali, da njeni protagonisti pogosto sanjarijo o življenjih, ki bi jih lahko živeli, ta pa pred njih stopajo včasih kot prikazni, včasih pa kot povsem otipljive možnosti. Foto: Žiga Bratoš
Potem ko je Slovenija pred petimi leti podpisala pogodbo za častno gostovanje na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu, dobiva ta projekt končno podobo. V Frankfurtu so prvič predstavili slovenski program, ki ga bodo jeseni izvedli na več kot dvesto petdesetih dogodkih. Častno gostovanje v Frankfurtu velja za dogodek desetletja slovenske kulture, in čeprav je bilo več let časa za priprave, ga je na koncu ostalo malo. Frankfurtski knjižni sejem z več tisoč dogodki, obiskovalci in razstavljavci iz več kot stotih držav deluje kot izziv, ki ga lahko primerjamo s planiško letalnico, poudarja kurator Miha Kovač.
Prihodnost mariborske kulture in njenih ustvarjalcev je ob finančnih težavah mariborske občine precej negotova. Zaradi podfinanciranosti občine, zamud državnih plačil, podražitev in velikih investicijskih ciklov se nadaljujejo rezi neobveznih vsebin, ki za nevladne organizacije s področja kulture napovedujejo 20 odstotkov manj denarja za programe in 40 manj za projekte. Na občini pravijo, da gre pri tem za začasne ukrepe, ki bodo odvisni od realizacije prihodkov proračuna. Kulturniki odgovarjajo, da gre za problematiko upravljanja in postavljanja prioritet.
Neveljaven email naslov