Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V predzadnjem tednu leta pripravljamo program z mislijo na božič ter dan samostojnosti in enotnosti.
V nedeljo bomo na programu Ars slišali duhovito kratko zgodbo Hectorja Hughja Munroja – Sakija, britanskega avtorja s preloma 19. in 20. stoletja z zanimivo življenjsko potjo. Rodil se je v Burmi in pozneje delal kot novinar v Angliji in kot dopisnik Morning Posta na Balkanu, v Rusiji in Parizu, nato se je vrnil v London. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, se je javil kot prostovoljec, čeprav je bil že prestar za vojaško službo. Munro je ob novinarskem delu napisal vrsto proznih del, ki jih je podpisoval s psevdonimom Saki; med njimi je kratka zgodba Bertiejev božič. Za oddajo Humoreska tega tedna jo je prevedla Mateja Perpar; interpretiral jo bo dramski igralec Branko Jordan.
V nedeljo, 20. 12., bo na sporedu zgodba Varilec in škržad Vanje Pegana, ki je na slovensko literarno prizorišče stopil najprej s kratko prozno zbirko Kopanje mornarjev v topli vodi, kasneje so sledili še štirje romani ter zbirke haikujev in kratke proze. Še neobjavljeno Peganovo zgodbo bo v Literarnem nokturnu interpretiral Željko Hrs.
V torek bo slavila priljubljena slovenska pesnica Neža Maurer. Ob častitljivi in okrogli obletnici bomo v Literarnem večeru prisluhnili njeni poeziji, predstavitvi njenega življenja in dela, pa tudi njej sami. Tako pri otrocih kot pri odraslih priljubljena slovenska pesnica bo praznovala devetdeset let. Pesmi piše že več kot šestdeset let. Objavila je več kot dvajset pesniških zbirk, skoraj prav toliko za otroke; antologija pesmi iz njenih zbirk je izšla lani pod naslovom Nekaj zelo zelo lepega.
Sredin literarni program bo namenjen letošnjemu dobitniku nagrade Prešernovega sklada, Branetu Senegačniku. Ontološka individualnost pesmi po Senegačniku obstaja v tem, da z nekega bolj ali manj individualnega gledišča razpira »uvid«, »perspektivo« na vse bivajoče. Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem. O tem in o pesniškem doživljaju, v katerem se ta perspektiva razpira; pa tudi o tem, zakaj je lirična poezija ena najbolj izmuzljivih literarnih zvrsti, ki hkrati zahteva osebno vpletenost, večjo in usodnejšo kot v drugih literarnih zvrsteh, se bo v Literarni matineji z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.
V sredinem Literarnem nokturnu, ki ga vsak dan objavljamo še na Prvem programu Radia Slovenija, bo igralec Matej Puc interpretiral kratko avtobiografsko zgodbo avtorja znamenite serije o Rabbitu. Gre za zgodbo z naslovom Božične karte, pod katero se podpisuje ameriški pisatelj, pesnik te umetnostni in literarni kritik John Updike. Kot smo Najbolj znan je po svoji seriji romanov o Harryju »Rabbitu« Angstromu, običajnem pripadniku srednjega razreda, ki ga v romanih spremlja od zgodnje mladosti do smrti.
Na predbožični večer bomo v Literarnem večeru na prvem radijskem programu slišali božično legendo spod peresa pisatelja in dramatika Zorka Simčiča z naslovom Leta nič, en dan potem. Z njo se pridružuje vrsti slovenskih književnikov, ki so pisali legende, na primer Janez Trdina, Anton Medved, Anton Aškerc, Ksaver Meško, France Bevk, Ivan Pregelj, Marija Kmetova in Stanko Majcen. Veliko legend se dogaja prav na sveto noč.
V ta okvir je vstavil svojo zgodbo tudi Zorko Simčič, ki je uporabil za legendo sicer nenavadno, vendar živo snov. Prizor v legendi se godi nekaj ur po Kristusovem rojstvu, v Betlehemu, v preprosti koči na robu vasice, in sicer v družini Judinje Noéme in njenega moža Lámeha iz Cirene.
Sveti večer na radijskih valovih bo dopolnila humorna božična zgodba z naslovom Sveča. Njen avtor, pisatelj Narte Velikonja se je nagibal k modernemu realizmu, vezala pa ga je tudi kmečka snov, zlasti tista, ki jo je oblikoval v povestih. Pisal je psihološko-realistične novele in ljudske povesti, šaljive zgodbe in anekdote, objavljal je kritike in študije ter prevajal. Na Dunaju je doštudiral pravo ter se v Ljubljani zaposlil kot uradnik. Takoj po drugi svetovni vojni so ga obsodili na smrt in ga ustrelili zaradi protikomunističnega delovanja. Za Literarni nokturno smo izbrali Velikonjevo šaljivo zgodbo, ki je izšla leta 1941, v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča.
Tudi sobotni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, ko smo pred tremi desetletji razglasili izid plebiscita o samostojnosti, bomo obeležili s tematskim programom. Za Izbrano prozo smo izbrali spisa Edvarda Kocbeka Narod ter Slovenci in politika, ki sta bila v predvojnih letih 1939 in 1940 objavljena v reviji Dejanje. V njiju Edvard Kocbek razmišlja o narodu nasploh, Slovencih in njihovem razumevanju lastnega položaja. Eseja bo prebral dramski igralec Saša Tabaković.
V večernih urah bo v Literarnem nokturnu na sporedu še sodobna različica zgodbe o Krstu pri Savici. Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova in Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zabeležila literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in poučna. Po Andreju Inkretu je »eksemplarično pokazala na neki načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha«.
Dominik Smole se v svoji dramski različici, ki je izšla leta 1969, ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom potem, ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje. V drugem delu te dvodelne drame subjektivni drami konvertita pridruži splošnejšo, družbeno - o Črtomirovih »rojakih Slovencih« in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata.
Ne glede na njihovo šibko kritično maso »bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ...,« še zapiše Andrej Inkret. Smole tako nasproti Črtomiru in njegovi samovolji postavi postprešernovskega junaka - v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza Gorazda, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: »da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo.« V Literarnem nokturnu, ki bo na sporedu na Prvem in Arsu, bomo slišali odlomek iz drugega dela Smoletove igre, v katerem nastopijo bavarski duhovnik Kočar (Saša Tabaković), slovenski vojvoda Gorazd (Matej Puc) in salzburški vladika Bonifacij (Primož Pirnat).
Literarne oddaje med 20. in 26. decembrom 2020
Nedelja, 20. december 2020
14.05 Humoreska tega tedna: Hector Hugh Munro: Bertiejev božič
22.05 Literarni portret: Mary Oliver
23.50 Literarni nokturno: Vanja Pegan: Varilec in škržadPonedeljek, 21. december
23.50 Literarni nokturno: Pesmi o zimiTorek, 22. december
21.00 Literarni večer: Neža Maurer: ob 90. jubileju
23.50 Literarni nokturno: Več nizozemskih avtorjev: ZimaSreda, 23. december
11.05 Literarna matineja: Lirika in bivajoče – z dr. Branetom Senegačnikom o (lirski) poeziji
23.50 Literarni nokturno: John Updike: Božične karteČetrtek, 24. december
23.50 Literarni nokturno: Narte Velikonja: SvečaPetek, 25. december
23.50 Literarni nokturno: Stanko Janežič: Slovenske hvalniceSobota, 26. december
18.00 Izbrana proza: Edvard Kocbek: Narod ter Slovenci in politika
23.50 Literarni nokturno: Dominik Smole: Krst pri Savici
V predzadnjem tednu leta pripravljamo program z mislijo na božič ter dan samostojnosti in enotnosti.
V nedeljo bomo na programu Ars slišali duhovito kratko zgodbo Hectorja Hughja Munroja – Sakija, britanskega avtorja s preloma 19. in 20. stoletja z zanimivo življenjsko potjo. Rodil se je v Burmi in pozneje delal kot novinar v Angliji in kot dopisnik Morning Posta na Balkanu, v Rusiji in Parizu, nato se je vrnil v London. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, se je javil kot prostovoljec, čeprav je bil že prestar za vojaško službo. Munro je ob novinarskem delu napisal vrsto proznih del, ki jih je podpisoval s psevdonimom Saki; med njimi je kratka zgodba Bertiejev božič. Za oddajo Humoreska tega tedna jo je prevedla Mateja Perpar; interpretiral jo bo dramski igralec Branko Jordan.
V nedeljo, 20. 12., bo na sporedu zgodba Varilec in škržad Vanje Pegana, ki je na slovensko literarno prizorišče stopil najprej s kratko prozno zbirko Kopanje mornarjev v topli vodi, kasneje so sledili še štirje romani ter zbirke haikujev in kratke proze. Še neobjavljeno Peganovo zgodbo bo v Literarnem nokturnu interpretiral Željko Hrs.
V torek bo slavila priljubljena slovenska pesnica Neža Maurer. Ob častitljivi in okrogli obletnici bomo v Literarnem večeru prisluhnili njeni poeziji, predstavitvi njenega življenja in dela, pa tudi njej sami. Tako pri otrocih kot pri odraslih priljubljena slovenska pesnica bo praznovala devetdeset let. Pesmi piše že več kot šestdeset let. Objavila je več kot dvajset pesniških zbirk, skoraj prav toliko za otroke; antologija pesmi iz njenih zbirk je izšla lani pod naslovom Nekaj zelo zelo lepega.
Sredin literarni program bo namenjen letošnjemu dobitniku nagrade Prešernovega sklada, Branetu Senegačniku. Ontološka individualnost pesmi po Senegačniku obstaja v tem, da z nekega bolj ali manj individualnega gledišča razpira »uvid«, »perspektivo« na vse bivajoče. Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem. O tem in o pesniškem doživljaju, v katerem se ta perspektiva razpira; pa tudi o tem, zakaj je lirična poezija ena najbolj izmuzljivih literarnih zvrsti, ki hkrati zahteva osebno vpletenost, večjo in usodnejšo kot v drugih literarnih zvrsteh, se bo v Literarni matineji z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.
V sredinem Literarnem nokturnu, ki ga vsak dan objavljamo še na Prvem programu Radia Slovenija, bo igralec Matej Puc interpretiral kratko avtobiografsko zgodbo avtorja znamenite serije o Rabbitu. Gre za zgodbo z naslovom Božične karte, pod katero se podpisuje ameriški pisatelj, pesnik te umetnostni in literarni kritik John Updike. Kot smo Najbolj znan je po svoji seriji romanov o Harryju »Rabbitu« Angstromu, običajnem pripadniku srednjega razreda, ki ga v romanih spremlja od zgodnje mladosti do smrti.
Na predbožični večer bomo v Literarnem večeru na prvem radijskem programu slišali božično legendo spod peresa pisatelja in dramatika Zorka Simčiča z naslovom Leta nič, en dan potem. Z njo se pridružuje vrsti slovenskih književnikov, ki so pisali legende, na primer Janez Trdina, Anton Medved, Anton Aškerc, Ksaver Meško, France Bevk, Ivan Pregelj, Marija Kmetova in Stanko Majcen. Veliko legend se dogaja prav na sveto noč.
V ta okvir je vstavil svojo zgodbo tudi Zorko Simčič, ki je uporabil za legendo sicer nenavadno, vendar živo snov. Prizor v legendi se godi nekaj ur po Kristusovem rojstvu, v Betlehemu, v preprosti koči na robu vasice, in sicer v družini Judinje Noéme in njenega moža Lámeha iz Cirene.
Sveti večer na radijskih valovih bo dopolnila humorna božična zgodba z naslovom Sveča. Njen avtor, pisatelj Narte Velikonja se je nagibal k modernemu realizmu, vezala pa ga je tudi kmečka snov, zlasti tista, ki jo je oblikoval v povestih. Pisal je psihološko-realistične novele in ljudske povesti, šaljive zgodbe in anekdote, objavljal je kritike in študije ter prevajal. Na Dunaju je doštudiral pravo ter se v Ljubljani zaposlil kot uradnik. Takoj po drugi svetovni vojni so ga obsodili na smrt in ga ustrelili zaradi protikomunističnega delovanja. Za Literarni nokturno smo izbrali Velikonjevo šaljivo zgodbo, ki je izšla leta 1941, v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča.
Tudi sobotni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, ko smo pred tremi desetletji razglasili izid plebiscita o samostojnosti, bomo obeležili s tematskim programom. Za Izbrano prozo smo izbrali spisa Edvarda Kocbeka Narod ter Slovenci in politika, ki sta bila v predvojnih letih 1939 in 1940 objavljena v reviji Dejanje. V njiju Edvard Kocbek razmišlja o narodu nasploh, Slovencih in njihovem razumevanju lastnega položaja. Eseja bo prebral dramski igralec Saša Tabaković.
V večernih urah bo v Literarnem nokturnu na sporedu še sodobna različica zgodbe o Krstu pri Savici. Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova in Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zabeležila literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in poučna. Po Andreju Inkretu je »eksemplarično pokazala na neki načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha«.
Dominik Smole se v svoji dramski različici, ki je izšla leta 1969, ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom potem, ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje. V drugem delu te dvodelne drame subjektivni drami konvertita pridruži splošnejšo, družbeno - o Črtomirovih »rojakih Slovencih« in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata.
Ne glede na njihovo šibko kritično maso »bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ...,« še zapiše Andrej Inkret. Smole tako nasproti Črtomiru in njegovi samovolji postavi postprešernovskega junaka - v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza Gorazda, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: »da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo.« V Literarnem nokturnu, ki bo na sporedu na Prvem in Arsu, bomo slišali odlomek iz drugega dela Smoletove igre, v katerem nastopijo bavarski duhovnik Kočar (Saša Tabaković), slovenski vojvoda Gorazd (Matej Puc) in salzburški vladika Bonifacij (Primož Pirnat).
Literarne oddaje med 20. in 26. decembrom 2020
Nedelja, 20. december 2020
14.05 Humoreska tega tedna: Hector Hugh Munro: Bertiejev božič
22.05 Literarni portret: Mary Oliver
23.50 Literarni nokturno: Vanja Pegan: Varilec in škržadPonedeljek, 21. december
23.50 Literarni nokturno: Pesmi o zimiTorek, 22. december
21.00 Literarni večer: Neža Maurer: ob 90. jubileju
23.50 Literarni nokturno: Več nizozemskih avtorjev: ZimaSreda, 23. december
11.05 Literarna matineja: Lirika in bivajoče – z dr. Branetom Senegačnikom o (lirski) poeziji
23.50 Literarni nokturno: John Updike: Božične karteČetrtek, 24. december
23.50 Literarni nokturno: Narte Velikonja: SvečaPetek, 25. december
23.50 Literarni nokturno: Stanko Janežič: Slovenske hvalniceSobota, 26. december
18.00 Izbrana proza: Edvard Kocbek: Narod ter Slovenci in politika
23.50 Literarni nokturno: Dominik Smole: Krst pri Savici
Počastitev prejemnikov najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2022. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa prejmejo naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse. Režiserka proslave ob slovenskem kulturnem prazniku je Katja Pegan.
Na predvečer kulturnega praznika bodo v Cankarjevem domu počastili prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta tokrat klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa prejmejo naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse.
Na predvečer kulturnega praznika bodo v Cankarjevem domu počastili prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta tokrat klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa prejmejo naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse.
Kultura pomeni pojem, ki opisuje tkanje občih človeških doživetij, načina življenja, vrednot in simbolov posameznika v odnosu do narave, okolja, drugega bitja in skupnosti. Slovenska kultura, dobrina, katere izročilo obhajamo, v pletivu skupnosti izraža celostno oblikovani narodni značaj, razumevanje sveta in ravnanj. Slovenci lastno državo dojemamo kot tujca, do katerega smo nezaupljivi, podcenjujoči, kot tujca, ki ga je dobro izrabiti oziroma ogoljufati. Politično kulturo zaupamo lastni nevidnosti, ki je udejanjan strah pred posledicami namišljenih sankcij vsemogočnega, tujega velikega drugega, ter kot tesnobna stiska vznemirja življenju lastne občutke v varno strašilo groze pred vsakodnevnimi pritiski, ki posledično vodijo do izbranega izginotja. Neopazen najlaže preživiš, zato dvig glave bližnjega pomeni lastno izpostavljanje in vznik zavisti do njegovega morebitnega uspeha. Slovenski značaj tako najraje časti nabirek tujega perja, s katerim se lahko varno okiti, in podcenjuje vse, kar izhaja iz vztrajnega dela naprednih posameznikov lastnega naroda. Zato zmore zgolj pomilovati smrtne skorje svoje dediščine in zanemarja vztrajnost glasnikov sedanjosti življenja. Po tisoče korakih smo tako še vedno tam, kjer smo bili. Na začetku. V negibni točki časa, iz katere umrli živim ljubeče oznanjajo, da je življenje veliko več kot zgolj obstajati, da je čudež, ki zahteva užitje biti in vsega igrivega v iskreni, zaupljivi neposrednosti odnosa z drugim. Da stremeti za lepoto, ki jo vsak od nas nosi v sebi, naseljuje prav ta prostor biti tu, kjer ni ničesar, česar živi nimamo in razblinja slepoto za sveto. Pri tem opominja, da kar nam uhaja z jezika, izvira v notranjosti in zrcali neponarejeno podobo pobeglega jeziku in misli. Da je ob odprtem srcu vse okoli nas, živeče in neživo, vselej dosegljivo, izrazno pristno, vredno posvečene nege in časa.
Društvo Asociacija - društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture je v zadnjih dveh letih postalo znano zaradi opozarjanja na status kulturnega sektorja, o katerem pred krizo nismo govorili. Vsaj ne na tak način. Danes smo priča spremembam, političnim in ekonomskim, ki nevladnike in samozaposlene pehajo v nezavidljiv položaj. Kakšen je zanje kulturni praznik, premišljuje strokovna sodelavka društva Polona Torkar.
V Narodni galeriji v Ljubljani je od danes na ogled razstava del Metke Krašovec, h kateri pa so pristopili na malo drugačen način – pripravil jo je namreč karizmatični igralec Radko Polič - Rac. Razstava prinaša izbor del iz donacije Metke Krašovec Narodni galeriji leta 2016, osredotočili so se na njena manj znana dela. Metka Krašovec se je sicer v širši spomin zasidrala predvsem z dvema cikloma – zgodnjimi rdečimi podobami arhitektur in pa poznejšimi veliki slikami v modrino potopljenih angleskih obrazov. V Narodni galeriji pa so na ogled predvsem njene risbe iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, pove direktorica galerije dr. Barbara Jaki. Prav te so bile najbolj blizu pesniku Tomažu Šalamunu, ki je bil njen življenjski in ustvarjalni sopotnik. Ustvarjalni dialog vzpostavlja tudi razstava, saj so likovna dela pospremili s Šalamunovimi pesmimi. Oboje je izbral Radko Polič Rac, ki so ga povabili zaradi zapisa v avtobiografiji, kjer opisuje pripravo nastopa ob pesnikovi sedemdesetletnici. 42 risb in eno sliko spremljajo tudi posnetki Poličevih interpretacij Šalamunovih pesmi, pesmi in risbe pa je izbral neodvisno od naslovov in časa nastanka. Čeprav slik in risb Metke Krašovec morda v Narodni galeriji ne bi pričakovali, je ta donacija za njih neprecenljivo darilo, pa tudi velika odgovornost, še pove Barbara Jaki ob razstavi, ki bo do 8. maja kaljedoskopsko prepletala delo treh sijajnih umetnikov.
Mednarodni dan spomina na holokavst ob 77. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz je dan, ko svet za hip zastane in zajame sapo. V koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo odpeljanih vsaj 3.082 ljudi iz Slovenije. Kraj smrti je izstopal po tem, da so taboriščnike fotografirali, pojasnjujejo v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, kjer so pripravili razstavo Fotografije iz Auschwitza – zgodbe s fotografij slovenskih taboriščnikov poslanih leta 1942.
"Naše poslanstvo je oživljanje zgodovinskih knjig za otroke", piše na spletni strani velikega ameriškega poznavalca pravljic Jacka Zipesa. Po predstavitvi pred dnevi v New Jerseyju so zdaj še v Minneapolisu, kjer Zipes živi kot upokojeni častni profesor Univerze v Minnesoti, predstavili knjigo, ki velja za kultno delo književnosti za otroke. A dunajski Jud Felix Salten je Bambija kot prispodobo življenja manjšine napisal za odrasle in z drugačnim sporočilom, kot ga svet pozna v priredbi Walta Disneyja. Novi prevod Jacka Zipesa je zvest izvirniku, knjiga ima zato tudi naslov "Izvirni Bambi – Zgodbe o življenju v gozdu". Knjigo, ki jo Zipes razume kot nekakšno slutnjo holokavsta, žrtev katerega se spominjamo 27. januarja, je ilustrirala slovenska umetnica Alenka Sottler. Poseben podvig je, ko Američanom, prepojenim z Disneyjevimi podobami, ob stoletnici izida izvirnega Bambija, poveste, da so živeli v zmoti. Nekateri bodo sicer dejali, da je izidu botrovalo predvsem dejstvo, da so avtorske pravice družbe Disney izzvenele in je Bambi z letošnjim januarjem v ZDA vstopil v javno domeno. Ampak Jacku Zipesu so že pred časom ponujali projekt, ki ga je sprva zavračal, nato pa se je poglobil vanj, spoznal ozadje in zaradi tega dojel izziv. Angleški prevod Whittakerja Chambersa iz leta 1928 ni upošteval vseh ravni jezika, v katerem je Felix Salten leta 1923 napisal Bambija, Walt Disney pa je iz zgodbe povlekel le eno razsežnost, namreč gozd in živalski svet. S tem je sicer pozornost rodov otrok usmeril na naravo, a obenem zamolčal pomembno sporočilo, ki zadeva človeško družbo. Jack Zipes meni, da je šlo pri adaptaciji, na podlagi katere so nastali Disneyjeve knjige in film za otroke, nekaj narobe: "Pravzaprav je zastrupil izvirnik. Seveda ga je mogoče interpretirati na različne načine. Mislim pa, da gre za zgodbo o manjšinah. Ni tako bistveno, ali je to judovska, afroameriška ali katera druga skupina, predvsem je pomembno spoznanje, kako težko je živeti v svetu, v katerega si se rodil za to, da te bodo ubili. Če se posameznik ne prilagodi in se zlije z družbo, lahko postane žrtev in tvega smrt. Živimo namreč v svetu, v katerem človeških življenj ne jemljemo resno." Zipes meni, da je Bambi Felix Salten sam. Salten – njegovo pravo ime je Siegmund Salzmann – je spremenil ime, kot Jud iz revne družine, je bil tarča okolice, izobraževal se je sam, kasneje pod mentorstvom vidnih avstrijskih intelektualcev judovskega rodu tistega časa, recimo Alfreda Schnitzlerja, pa Huga von Hofmanstahla in drugih iz kroga Karla Kraussa v kavarni Griensteidl na Dunaju. Kljub odrekanju identitete po eni strani, je podpiral sionistični krog Theodorja Hertzla, postal vplivni novinar, urednik, gledališki kritik, avtor in za nekaj časa predsednik avstrijskega PEN-a. A njegov vzpon je predvsem zasluga nadarjenosti in pa osebnih znanstev z visokim plemstvom, kjer je pomagal urejati kočljiva vprašanja ljubezenskih razmerij njegovih vidnih predstavnikov. Te zveze so mu pomagale zapustiti Avstrijo po priključitvi k Tretjemu Reichu, zatekel se je v Švico, kjer je leta 1945 umrl reven, sam in skorajda pozabljen. Črto učenja, mentorstva, vzpona in osamljenosti lahko sledimo tudi v Bambiju. Anne Savalese, urednica pri založbi Princeton University Press, pravi, da je bil že čas za novi prevod: "Mislim, da je Jack preprosto hotel bralcem predstaviti roman sam. Prav kombinacija novega prevoda in čudovitih ilustracij pa sta izdaji dala dodano vrednost. Zelo prijetno me je zato presenetila velika medijska pozornost. " Izstopajo namreč tudi ilustracije Alenke Sottler, med drugim Levstikove nagrajenke, ki pravi: "Generiram množico abstraktnih slik, v kateri zagledam prizore iz knjige. Popolnoma odprta sem na to intuitivno stran. Najprej zelo dobro preučim besedilo in nato iščem nekaj, kar bi bilo nenavadno, posebno, kar ne bi spadalo v kliše. Prav ta črno-bela interpretacija je dala temu besedilu nekoliko bolj žalosten, molovski odtenek. Ne več, da je vse ljubko in krasno, ampak da ima zgodba v ozadju temne tone. " Poti do tako ugledne založbe ne utira le znanstvo z Jackom Zipesom, ki je navdušen nad Slovenijo in je nekajkrat predaval v Ljubljani, ampak zahteva veliko truda, priporočil in dokazil. "Moram reči, da je to projekt, kakršnega si ilustrator morda želi celo življenje, pa ne pride do njega. Imela sem to čast, da sem ga dobila, in to se mi zdi na nek način krona moje kariere, da sem dejansko del nekega razkritja. ", še pravi Alenka Sottler, katere ilustracije ne le, da razkrivajo, ampak so same pravo odkritje.
Neveljaven email naslov