Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sreča na vrvici

24.12.2020

V petek bo ob 20.05 na Televiziji Slovenija na ogled digitalno restavrirana filmska klasika Sreča na vrvici scenarista in režiserja Janeta Kavčiča iz leta 1977. Film je nastal po literarni predlogi mladinskega romana Teci, teci kuža moj pisatelja Vitana Mala. Slavnostno premiero bi moral imeti letos oktobra v sklopu projekta Naši filmi doma v Cankarjevem domu v Ljubljani, a je pandemija žal to preprečila, zato je dogodek prestavljen na pomlad, nocoj pa bo film, kot rečeno, na ogled kar na televiziji. O pomenu Sreče na vrvici razmišlja Gorazd Trušnovec:

V petek bo ob 20.05 na Televiziji Slovenija na ogled digitalno restavrirana filmska klasika Sreča na vrvici scenarista in režiserja Janeta Kavčiča iz leta 1977.O pomenu Sreče na vrvici razmišlja Gorazd Trušnovec.

Režiser Jane Kavčič je pripadnik generacije, ki je soustvarjala zgodovino slovenskega filma od njenega začetka, saj je stopil iz vojaških škornjev tako rekoč neposredno k asistiranju pri prvem zvočnem celovečernem filmu Na svoji zemlji iz leta 1948. Poleg številnih dokumentarnih in propagandnih filmov je posnel deset igranih celovečercev, izmed katerih imamo lahko vsaj prvo polovico za izredno markantna kinematografska dela. Kljub temu pa je ostal nekako v senci velikih imen oziroma domačih klasikov, v žargonu bi se reklo, da je obveljal za režiserja B-filmov, morda tudi zato, ker sta mu bila žanr in umetniška nepretencioznost zmeraj nekako blizu. Ali z besedami Marcela Štefančiča ml.: »Kavčič se je vedno zdel kot edini slovenski režiser, ki hoče posneti vestern – no, akcijski film.«

Toda za dela številnih sodobnikov lahko ugotovimo, da so slabše preživela preizkušnjo časa kot celovečerni filmi Janeta Kavčiča, in to prav na račun prvin, zaradi katerih je veljal samo za sopotnika glavnega toka slovenske kinematografije. To pa so obrtniška spretnost, vešče vodenje dobro izbranih igralcev in pripovedi, zanimivo in hkrati prepričljivo oblikovani liki, priljudni scenariji, ki se niso neposredno dotikali tako imenovane družbene problematike. Ter izhajanje iz premise, da je film predvsem akcija, primerljiva z rečnim tokom, kot je to ponazoril že v svojem debitantskem delu iz leta 1955, prispevku v neorealistični omnibus Tri zgodbe.

Med laičnim občinstvom se je Jane Kavčič z zlatimi črkami zapisal v zgodovino z avtorstvom filma Sreča na vrvici, ki je postal tudi zaradi spoja prej omenjenih sestavin izjemna uspešnica, znotraj forme mladinskega filma pa je režiser potem ostal do konca kariere. Film iz leta 1977 o prijateljstvu med mladim Maticem in novofundlandcem Jakobom, ki je postavljeno na preizkušnjo v blokovskem naselju, je danes težko gledati brez občutja nostalgije, zanimivo pa je, da film ni bil sprejet povsem brez zadržkov. Kavčič mi je v intervjuju pred poldrugim desetletjem povedal, da je bila Sreča na vrvici prodana v 33 držav, sam pa je imel že med snemanjem prav neverjetne težave in je film moral zagovarjati na Marksističnem centru, saj se odločevalcem ni zdel po meri takratne družbene stvarnosti.

Čeprav je film postavljen med betonske urbane kanjone, v katerih se odvija mala vojna med otroškimi kavboji in Indijanci, ga v resnici prevevata eskapizem in utopija, ki v represivnih 70. letih naznanjata tudi ekološka gibanja kot nasprotje mestni in siceršnji utesnjenosti. Ne nazadnje tudi s spevno pomenljivim osrednjim songom.

Naslov filma pa ni nastal po knjižni predlogi Teci, teci kuža moj, ampak prav po omenjenem, še danes slavnem songu Svetlane Makarovič, ki izraža sporočilno pravzaprav dvoumno bistvo filma.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Sreča na vrvici

24.12.2020

V petek bo ob 20.05 na Televiziji Slovenija na ogled digitalno restavrirana filmska klasika Sreča na vrvici scenarista in režiserja Janeta Kavčiča iz leta 1977. Film je nastal po literarni predlogi mladinskega romana Teci, teci kuža moj pisatelja Vitana Mala. Slavnostno premiero bi moral imeti letos oktobra v sklopu projekta Naši filmi doma v Cankarjevem domu v Ljubljani, a je pandemija žal to preprečila, zato je dogodek prestavljen na pomlad, nocoj pa bo film, kot rečeno, na ogled kar na televiziji. O pomenu Sreče na vrvici razmišlja Gorazd Trušnovec:

V petek bo ob 20.05 na Televiziji Slovenija na ogled digitalno restavrirana filmska klasika Sreča na vrvici scenarista in režiserja Janeta Kavčiča iz leta 1977.O pomenu Sreče na vrvici razmišlja Gorazd Trušnovec.

Režiser Jane Kavčič je pripadnik generacije, ki je soustvarjala zgodovino slovenskega filma od njenega začetka, saj je stopil iz vojaških škornjev tako rekoč neposredno k asistiranju pri prvem zvočnem celovečernem filmu Na svoji zemlji iz leta 1948. Poleg številnih dokumentarnih in propagandnih filmov je posnel deset igranih celovečercev, izmed katerih imamo lahko vsaj prvo polovico za izredno markantna kinematografska dela. Kljub temu pa je ostal nekako v senci velikih imen oziroma domačih klasikov, v žargonu bi se reklo, da je obveljal za režiserja B-filmov, morda tudi zato, ker sta mu bila žanr in umetniška nepretencioznost zmeraj nekako blizu. Ali z besedami Marcela Štefančiča ml.: »Kavčič se je vedno zdel kot edini slovenski režiser, ki hoče posneti vestern – no, akcijski film.«

Toda za dela številnih sodobnikov lahko ugotovimo, da so slabše preživela preizkušnjo časa kot celovečerni filmi Janeta Kavčiča, in to prav na račun prvin, zaradi katerih je veljal samo za sopotnika glavnega toka slovenske kinematografije. To pa so obrtniška spretnost, vešče vodenje dobro izbranih igralcev in pripovedi, zanimivo in hkrati prepričljivo oblikovani liki, priljudni scenariji, ki se niso neposredno dotikali tako imenovane družbene problematike. Ter izhajanje iz premise, da je film predvsem akcija, primerljiva z rečnim tokom, kot je to ponazoril že v svojem debitantskem delu iz leta 1955, prispevku v neorealistični omnibus Tri zgodbe.

Med laičnim občinstvom se je Jane Kavčič z zlatimi črkami zapisal v zgodovino z avtorstvom filma Sreča na vrvici, ki je postal tudi zaradi spoja prej omenjenih sestavin izjemna uspešnica, znotraj forme mladinskega filma pa je režiser potem ostal do konca kariere. Film iz leta 1977 o prijateljstvu med mladim Maticem in novofundlandcem Jakobom, ki je postavljeno na preizkušnjo v blokovskem naselju, je danes težko gledati brez občutja nostalgije, zanimivo pa je, da film ni bil sprejet povsem brez zadržkov. Kavčič mi je v intervjuju pred poldrugim desetletjem povedal, da je bila Sreča na vrvici prodana v 33 držav, sam pa je imel že med snemanjem prav neverjetne težave in je film moral zagovarjati na Marksističnem centru, saj se odločevalcem ni zdel po meri takratne družbene stvarnosti.

Čeprav je film postavljen med betonske urbane kanjone, v katerih se odvija mala vojna med otroškimi kavboji in Indijanci, ga v resnici prevevata eskapizem in utopija, ki v represivnih 70. letih naznanjata tudi ekološka gibanja kot nasprotje mestni in siceršnji utesnjenosti. Ne nazadnje tudi s spevno pomenljivim osrednjim songom.

Naslov filma pa ni nastal po knjižni predlogi Teci, teci kuža moj, ampak prav po omenjenem, še danes slavnem songu Svetlane Makarovič, ki izraža sporočilno pravzaprav dvoumno bistvo filma.


25.11.2021

Iztok Mlakar bere Desetega brata

Poleg igralca Iztoka Mlakarja v pogovoru, ki ga bo moderiral Vlado Motnikar, sodelujejo še literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič, režiser Alen Jelen in glasbenika Andrej Ofak in Borut Mori v sodelovanju z Ivanom Lotričem.


24.11.2021

Jasmina Cibic prejemnica nagrade Jarman

Vsebine Programa Ars


23.11.2021

Igor Samobor: "Zdaj je že drugi natečaj prenove tik pred tem, da klecne zaradi politike"

»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.


23.11.2021

Igor Samobor nepričakovano odstopil z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana

Igor Samobor je nepričakovano odstopil z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana. Potem, ko mu je po osmih letih uspelo začetni del projekta prenove ljubljanske drame pripeljati v sklepno fazo, je njegove načrte prekinil minister za kulturo Vasko Simoniti. Ker meni, da je razlog v ravnanju ministra osebne narave, se je Samobor odločil za odstop. Foto: BoBo


23.11.2021

Igor Samobor: "Zdaj je že drugi natečaj prenove tik pred tem, da klecne zaradi politike"

»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.


23.11.2021

Ars na 37. Slovenskem e-knjižnem sejmu

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Čudenje nad svetom in bivanjem je vzvod ustvarjanja Danijela Demšarja, nagrajenca Hinka Smrekarja za življenjsko delo

Ilustracija je pri nas dobro razvita in kakovostna – med drugim jo spodbuja in predstavlja Slovenski bienale ilustracije, katerega začetki segajo v leto 1992. Med pobudniki za njegov nastanek je bil tudi Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življensko delo, najvišjega priznanja za ilustracijo pri nas, ki ga podeljujejo v sklopu bienala. Letošnja, 14. izvedba bienala v Cankarjevem domu v Ljubljani poleg Demšarjih del na ogled postavlja še 81 drugih projektov. Ilustratorska sekcija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je sicer v ponedeljek nagradila še ilustratorko Lilo Prap za slikanico Ptiči?!, podelili pa so tudi različna priznanja in plakete.


18.11.2021

DLUL podelil nagrade in prizanje Ivane Kobilca

Morda lahko rečemo, da Kamila Volčanšek v ženski akt, zgodovinsko zaznamovan z moškim pogledom, vnaša svojo, žensko perspektivo. Njene ženske so odločne, nonšalantne, barvite, polne življenja in pogosto igrivo v gibanju. S svojimi oblinami v misli prikličejo prazgodovinske Venere ali baročne portretiranke, z upiranjem še vedno prepogosti normi vitkega telesa pa želi umetnica po svojih besedah prikazati, da je tudi obilno žensko telo lahko graciozno. Kamila Volčanšek je s prodornim in brezkompromisnim slikarskim pristopom do ženskega akta v sodobno slovensko slikarstvo vnesla nekaj novega, svežega in izvirnega, pa je tudi misel iz utemeljitve nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo. Slikarka, ki je tudi ilustratorka, je leta 1978 na ljubljanski akademiji diplomirala z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji. To zanimanje v njenem delu odzvanja v pogosti rabi ornamentov in ploskovitosti slikarske površine. Poleg tega pa je za njene podobe žensk značilno tudi veselje do življenja, kot pravi sama, so radožive in skrivnostne. Če Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo ilustracijo dojema v bližini slikarstva, pa Kamila Volčanšek, prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo ti dve polji vidi kot zelo različni, saj ilustracija nastane po naročilu, a ji je vseeno v velik užitek. Z ilustracijo pa se poleg svoje preostale prakse ukvarja tudi Mateja Kavčič, letošnja prejemnica nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo, ki se na slovenskem bienalu ilustracije trenutno predstavlja z deli za zbirko Saše Pavček Zastali čas. Nagrado Ivane Kobilca pa je prejela predvsem za senzibilne prostorske projekte v sozvočju z naravo. Ta jo zanima že od zaključka študija na ljubljanski akademiji. Svoj prvi razstavni projekt je umestila v ljubljanski park Tivoli, sledile so slike z listi dreves, nato pa prostorske postavitve z naravnimi materiali, kot so trave, seno, pesek in rože. Galerijski prostor se ji ne zdi zelo oddaljen od narave, saj se ji oboje zdi sveto. Njeno delo lahko postavimo tudi v kontekst kritike negativnih vplivov ljudi na naravo, a želi na to opozarjati subtilno, predvsem s poudarjanjem veličine narave. Tudi posamezne liste dreves je upodabljala, kot bi portretirala nadvse dragocene posameznike. Priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa je prejel avtor, režiser in snemalec oddaj Aljoša Abrahamsberg, ki s svojim youtube kanalom Sodobna umetnost sproti spremlja in dokumentira to področje. Zgodbe ustvarjalcev in ustvarjalk predstavlja tudi zato, ker meni, da sodobna umetnost potrebuje razlago, saj je pogosto zelo kompleksna in filozofska. Dokumentira mnogo razstav ter umetniška dela približa s podrobno pripovedjo ustvarjalcev in ustvarjalk o lastnem delu ter z načinom snemanja. O nagradah, namenjenih predvsem članom in članicam Društva Likovnih umetnikov Ljubljana pa je sicer letos odločala žirija v sestavi Nadja Zgonik, Anja Jerčič Jakob, Vesna Blagotinšek, Miha Kelemina in Ištvan Išt Huzjan.


19.11.2021

Gruzijski film

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Prepovedane ženske

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Nesrečni fuk

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

VORTEX

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Perspektive

Vsebine Programa Ars


Stran 36 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov