Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature slovenskih in tujih avtorjev v zvočni obliki
“Tisto, kar Tejuja Cola v prozi ločuje od mnogih diasporskih avtorjev, je predvsem vztrajno prevpraševanje lastne pozicije izrekanja in iz tega izhajajoče zavračanje vsevednega pristopa do pisanja o Nigerijcih v Ameriki ali o čemer koli afriškem,” v Literarnem portretu razmišlja Petra Meterc.
Nigerijsko-ameriški pisatelj, fotograf in umetnostni zgodovinar Teju Cole je odraščal v Nigeriji, s sedemnajstimi leti pa se je vrnil v Združene države Amerike, kjer je bil rojen leta 1975. Ko je po petnajstih letih ponovno obiskal Nigerijo, se ni več čutil domače. To izkušnjo ubesedi tudi njegova novela Vsak dan je za tatu, ki niha med fikcijo in potopisom. Odlomke iz novele lahko slišite v nedeljski oddaji Literarni portret, ki prinaša tudi odlomke iz avtorjevega večkrat nagrajenega romana Odprto mesto iz leta 2012. Gre za strnjeno pripoved o mladem nigerijsko-ameriškem psihiatru Juliusu, ki ga spremljamo na vsakdanjih dolgih sprehodih po New Yorku. Ob tem se počasi, kot v nekakšnih dnevniških opisih toka zavesti, zariše notranji svet junaka in njegovega odnosa do sveta.
S tem udarnim stavkom svoje delo začne bosanski pesnik in pisatelj Semezdin Mehmedinović. Za roman Me'med, rdeča ruta in snežinka je leta 2018 prejel nagrado Meše Selimovića. Romanu, ki nas prek proznih fragmentov popelje v bolezenske težave družine Mehmedinovíć, namenjamo nedeljsko oddajo Literarni nokturno. V ospredju je družinski trikotnik, a avtor odpre tudi širše občečloveške teme bolezni, minevanja, spomina in ljubezni. Mehmedinovićev roman, ki pripoveduje prek nekakšnih dnevniških beležk, je poslovenil Jurij Hudolin, za nedeljski Literarni nokturno pa smo izbrali nekaj proznih fragmentov iz prvega dela romana o soočanju protagonista s srčno kapjo.
Ponedeljkov Literarni nokturno pa bo predstavil srbskega pesnika mlajše generacije Aleksandra Petrovića Babića. Prvo knjigo poezije Pesmi in ostale metamorfoze je izdal pri osemnajstih letih, drugo Bogovi odprtih oken šele petnajst let pozneje, oddaja pa prinaša izbor pesmi iz njegove tretje knjige Gotham blues (2018). Izbor in prevod je pripravil Tone Škrjanec, pesmi pa predstavljajo avtorjev poetični pogled na distopičnost sedanjosti.
Tik pred novim letom bo 74. rojstni dan praznovala Patti Smith, ki ji posvečamo torkovo oddajo Literarni nokturno. "Patti Smith je sredi sedemdesetih preprosto legimitizirala ženski rokenrol, ga iztrgala iz hipijevske uravnilovke tipa Joan Baez in ga s pomočjo samozavesti dvignila na raven zavesti tukaj in zdaj," je v spremni besedi k delu Pač mulca zapisal Gregor Bauman. V knjigi, ki bo v ospredju Literarnega nokturna, je opisala svoj najprej ljubezenski in nato prijateljski odnos z umetnikom, fotografom Robertom Mapplethorpom, ki sta ga vzdrževala vse do njegove smrti.
Glasba, film in ples pa prežemata avtobiografsko knjigo Julie Andrews z naslovom Home Work. Priljubljena igralka, spretna plesalka z bisernim sopranom v delu med drugim opisuje vaje in snemanje muzikala Moje pesmi moje sanje. Za na videz lahkotnimi, romantičnimi pesmicami in prizori se skriva resnično velika količina truda in umetniške predanosti, pa tudi marsikatera zabavna podrobnost. Odlomke je za oddajo Spomini, pisma in potopisi prevedla Mateja Perpar, interpretirala pa Sabina Kogovšek.
Torkov večer namenjamo enemu najzanimivejših sodobnih britanskih prozaistov. Graham Swift, rojen leta 1949 v Londonu, s svojo pretanjeno fikcijo raziskuje delovanje zgodovine, predvsem družinske, na življenje junakov v sodobnem času. V nekaterih svojih delih pa opisuje tudi angleško barjansko pokrajino. Piše romane in kratke zgodbe, v slovenščini lahko beremo kar nekaj njegovih del: romane Povodje, Zadnja želja in Materinska nedelja. Avtorica oddaje Dušanka Zabukovec je v Literarni večer vključila odlomke iz nekaterih že prevedenih in nekaterih še neposlovenjenih del Grahama Swifta.
V sredo pa se bomo ob 110. obletnici njegovega rojstva spomnili ameriškega pisatelja Paula Bowlesa, ki je ustvaril obsežen pripovedni opus. Izbrali smo odlomek iz njegovega najbolj znanega romana Zavetje neba, po katerem je režiser Bernardo Bertolucci posnel tudi znameniti film Čaj v Sahari. Zakonski par in njun prijatelj v prvih letih po drugi svetovni vojni potujejo po Severni Afriki, a se njihove poti kmalu ločijo, zgodba pa zaplete. Roman velja za kultnega tudi zato, ker natančno analizira osebnostne težave junakov ter približa tujo deželo in življenje v njej.
Fran Milčinski je še danes za marsikoga največji slovenski humorist, veljal je za inteligentnega in zabavnega pripovednika ter radijskega pionirja, ki je med drugim gojil in vzgajal kritiko godrnjave umetnosti. Na prvi dan novega leta bomo v interpretaciji Borisa Ostana slišali njegov podlistek, ki je bil objavljen v časopisu Jutro leta 1926, prav tako 1. januarja z zgovornim naslovom Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti. Tudi 2. januar bo zaznamoval njegov radoživi slog – oddaja Izbrana proza bo namreč prinesla nekaj zgodbic njegovih priljubljenih Butalcev.
Literarne oddaje med 27. decembrom in 3. januarjem
Nedelja, 27. december
14.05 Humoreska tega tedna: Hector Hugh Munro (Saki): Louise, Gostje
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Julie Andrews: Avtobiografija
22.05 Literarni portret: Teju Cole
23.50 Literarni nokturno: Semezdin Mehmedinović: Me'med, rdeča ruta in snežinkaPonedeljek, 28. december
23.50 Aleksandar Petrović Babić: Gotham BluesTorek, 29. december
21.00 Literarni večer: Graham Swift
23.50 Literarni nokturno: Patti Smith: Pač mulcaSreda, 30. december
23.50 Literarni nokturno: Paul Bowles: Zavetje nebaČetrtek, 31. december
Silvestrski programPetek, 1. januar
23.50 Literarni nokturno: Fran Milčinski: Pridiga na novega leta dan o preljubi pametiSobota, 2. december
18.00 Izbrana proza: Fran Milčinski: Butalci
23.50 Literarni nokturno: Neznani fr. redovnik iz 14. stoletja: Dvanajst mesecev
Vrhunci literature slovenskih in tujih avtorjev v zvočni obliki
“Tisto, kar Tejuja Cola v prozi ločuje od mnogih diasporskih avtorjev, je predvsem vztrajno prevpraševanje lastne pozicije izrekanja in iz tega izhajajoče zavračanje vsevednega pristopa do pisanja o Nigerijcih v Ameriki ali o čemer koli afriškem,” v Literarnem portretu razmišlja Petra Meterc.
Nigerijsko-ameriški pisatelj, fotograf in umetnostni zgodovinar Teju Cole je odraščal v Nigeriji, s sedemnajstimi leti pa se je vrnil v Združene države Amerike, kjer je bil rojen leta 1975. Ko je po petnajstih letih ponovno obiskal Nigerijo, se ni več čutil domače. To izkušnjo ubesedi tudi njegova novela Vsak dan je za tatu, ki niha med fikcijo in potopisom. Odlomke iz novele lahko slišite v nedeljski oddaji Literarni portret, ki prinaša tudi odlomke iz avtorjevega večkrat nagrajenega romana Odprto mesto iz leta 2012. Gre za strnjeno pripoved o mladem nigerijsko-ameriškem psihiatru Juliusu, ki ga spremljamo na vsakdanjih dolgih sprehodih po New Yorku. Ob tem se počasi, kot v nekakšnih dnevniških opisih toka zavesti, zariše notranji svet junaka in njegovega odnosa do sveta.
S tem udarnim stavkom svoje delo začne bosanski pesnik in pisatelj Semezdin Mehmedinović. Za roman Me'med, rdeča ruta in snežinka je leta 2018 prejel nagrado Meše Selimovića. Romanu, ki nas prek proznih fragmentov popelje v bolezenske težave družine Mehmedinovíć, namenjamo nedeljsko oddajo Literarni nokturno. V ospredju je družinski trikotnik, a avtor odpre tudi širše občečloveške teme bolezni, minevanja, spomina in ljubezni. Mehmedinovićev roman, ki pripoveduje prek nekakšnih dnevniških beležk, je poslovenil Jurij Hudolin, za nedeljski Literarni nokturno pa smo izbrali nekaj proznih fragmentov iz prvega dela romana o soočanju protagonista s srčno kapjo.
Ponedeljkov Literarni nokturno pa bo predstavil srbskega pesnika mlajše generacije Aleksandra Petrovića Babića. Prvo knjigo poezije Pesmi in ostale metamorfoze je izdal pri osemnajstih letih, drugo Bogovi odprtih oken šele petnajst let pozneje, oddaja pa prinaša izbor pesmi iz njegove tretje knjige Gotham blues (2018). Izbor in prevod je pripravil Tone Škrjanec, pesmi pa predstavljajo avtorjev poetični pogled na distopičnost sedanjosti.
Tik pred novim letom bo 74. rojstni dan praznovala Patti Smith, ki ji posvečamo torkovo oddajo Literarni nokturno. "Patti Smith je sredi sedemdesetih preprosto legimitizirala ženski rokenrol, ga iztrgala iz hipijevske uravnilovke tipa Joan Baez in ga s pomočjo samozavesti dvignila na raven zavesti tukaj in zdaj," je v spremni besedi k delu Pač mulca zapisal Gregor Bauman. V knjigi, ki bo v ospredju Literarnega nokturna, je opisala svoj najprej ljubezenski in nato prijateljski odnos z umetnikom, fotografom Robertom Mapplethorpom, ki sta ga vzdrževala vse do njegove smrti.
Glasba, film in ples pa prežemata avtobiografsko knjigo Julie Andrews z naslovom Home Work. Priljubljena igralka, spretna plesalka z bisernim sopranom v delu med drugim opisuje vaje in snemanje muzikala Moje pesmi moje sanje. Za na videz lahkotnimi, romantičnimi pesmicami in prizori se skriva resnično velika količina truda in umetniške predanosti, pa tudi marsikatera zabavna podrobnost. Odlomke je za oddajo Spomini, pisma in potopisi prevedla Mateja Perpar, interpretirala pa Sabina Kogovšek.
Torkov večer namenjamo enemu najzanimivejših sodobnih britanskih prozaistov. Graham Swift, rojen leta 1949 v Londonu, s svojo pretanjeno fikcijo raziskuje delovanje zgodovine, predvsem družinske, na življenje junakov v sodobnem času. V nekaterih svojih delih pa opisuje tudi angleško barjansko pokrajino. Piše romane in kratke zgodbe, v slovenščini lahko beremo kar nekaj njegovih del: romane Povodje, Zadnja želja in Materinska nedelja. Avtorica oddaje Dušanka Zabukovec je v Literarni večer vključila odlomke iz nekaterih že prevedenih in nekaterih še neposlovenjenih del Grahama Swifta.
V sredo pa se bomo ob 110. obletnici njegovega rojstva spomnili ameriškega pisatelja Paula Bowlesa, ki je ustvaril obsežen pripovedni opus. Izbrali smo odlomek iz njegovega najbolj znanega romana Zavetje neba, po katerem je režiser Bernardo Bertolucci posnel tudi znameniti film Čaj v Sahari. Zakonski par in njun prijatelj v prvih letih po drugi svetovni vojni potujejo po Severni Afriki, a se njihove poti kmalu ločijo, zgodba pa zaplete. Roman velja za kultnega tudi zato, ker natančno analizira osebnostne težave junakov ter približa tujo deželo in življenje v njej.
Fran Milčinski je še danes za marsikoga največji slovenski humorist, veljal je za inteligentnega in zabavnega pripovednika ter radijskega pionirja, ki je med drugim gojil in vzgajal kritiko godrnjave umetnosti. Na prvi dan novega leta bomo v interpretaciji Borisa Ostana slišali njegov podlistek, ki je bil objavljen v časopisu Jutro leta 1926, prav tako 1. januarja z zgovornim naslovom Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti. Tudi 2. januar bo zaznamoval njegov radoživi slog – oddaja Izbrana proza bo namreč prinesla nekaj zgodbic njegovih priljubljenih Butalcev.
Literarne oddaje med 27. decembrom in 3. januarjem
Nedelja, 27. december
14.05 Humoreska tega tedna: Hector Hugh Munro (Saki): Louise, Gostje
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Julie Andrews: Avtobiografija
22.05 Literarni portret: Teju Cole
23.50 Literarni nokturno: Semezdin Mehmedinović: Me'med, rdeča ruta in snežinkaPonedeljek, 28. december
23.50 Aleksandar Petrović Babić: Gotham BluesTorek, 29. december
21.00 Literarni večer: Graham Swift
23.50 Literarni nokturno: Patti Smith: Pač mulcaSreda, 30. december
23.50 Literarni nokturno: Paul Bowles: Zavetje nebaČetrtek, 31. december
Silvestrski programPetek, 1. januar
23.50 Literarni nokturno: Fran Milčinski: Pridiga na novega leta dan o preljubi pametiSobota, 2. december
18.00 Izbrana proza: Fran Milčinski: Butalci
23.50 Literarni nokturno: Neznani fr. redovnik iz 14. stoletja: Dvanajst mesecev
Ukrajina in Slovenija imata skupno Unescovo območje naravne dediščine: bukove pragozdove. Ukrajina ima kar sedem območij vpisanih na Unscove sezname. Mesto Lvov, denimo, je stičišče vzhodne in zahodne kulture z elementi obeh svetov, ukrajinske lesene cerkve so dediščina celotnega človeštva. Kulturna dediščina je v oboroženih spopadih velikokrat tarča, saj predstavlja materialni okvir za identitete tam živečih ljudi. Zaposleni v muzejih in kulturnih ustanovah so ob začetku vojne skušali zaščititi, kar je bilo mogoče, del artefaktov so skrili tudi na Poljskem. Kaj se bo zgodilo s kulturno dediščino v Ukrajini, v tem trenutku ne ve nihče. Blaž Mazi
Po tem, ko so decembra v Moderni galeriji tudi uradno potrdili, da bo Slovenijo na letošnjem Beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše, so slovenski paviljon v kavarni Moderne galerije uradno predstavili Judita Krivec Dragan, sekretarka na Ministrstvu za kulturo, direktor Moderne galerije dr. Aleš Vaupotič in kustos slovenskega paviljona dr. Robert Simonišek. Ob lanskoletni novici, da bo Slovenijo letos zastopal Marko Jakše, so se v javnosti pojavila tudi ugibanja glede lokacije paviljona, ki se je v preteklih nekaj izvedbah bienala nahajal v glavnih prostorih Arzenala. Prostor je težko zagotoviti, še zlasti za več let, saj se je treba dogovarjati vsako leto znova, pravi Judita Krivec Dragan. Nadaljuje, da se bomo tudi letos predstavili v sklopu Arzenala, četudi na drugi lokaciji. Dela Marka Jakšeta, ki se v javnosti ne pojavlja, se sicer dobro povezujejo s temo domišljije in nadrealizma, ki ju je kuratorka Cecilia Alemani letos postavila v ospredje, izziv pa je bil izbrati dela iz njegovega obsežnega opusa. Na ogled bodo slike iz zadnjih dveh desetletij, kot pravi kurator Robert Simonišek sta z umetnikom v ospredje postavila domišljijo kot tako. Postavitev bodo opremili s posebnimi svetlobnimi elementi in peskom, je kurator še pojasnil glede paviljona, ki bo v Benetkah svoja vrata odprl 21. aprila.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Nocoj ob 19:30 se Simfonični orkester RTV Slovenija vrača v svoj koncertni cikel Kromatika – tokrat z mlado domačo solistično zasedbo in dirigentom Raoulom Grüneisom. Koncert boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator," pravi ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk. Rodila se je v luganski regiji, a že dolgo časa živi v Kijevu. Pesmi Ljube Jakimčuk so prevedene v angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, poljščino, hebrejščino, slovaščino in ruščino, njeni eseji pa v angleščino in švedščino. Z njo se je za Svet kulture pogovarjal Vlado Motnikar. "Veliko intervjujev dajem. Občasno pišem članke za vzhodne medije, Slovenijo, Veliko Britanijo in druge države. Ni lahko pisati, že s fikcijo je problem, kaj šele s poezijo. A imamo odgovornost in kultura lahko pomaga kot nekakšna vedenjska terapija. Morali bomo ustvariti nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril sovražnik. Ruska propaganda je obsežna, zato uporabljamo pripovedovanje zgod, da ljudem pojasnjujemo, kaj se dogaja. Moji intervjuji so del informacijske vojne in informacijska vojna je prav tako del prave vojne," dodaja Jakimčuk.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
V ponedeljek se je pričel letošnji cikel sodobne glasbe Zvokotok, ki ga je tokrat oblikoval Sreven Loy, dirigent, skladatelj, strasten promotor nove glasbe v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o zasnovi letošnje koncertne serije ter o njegovem delu z asnamblom Neofonía in Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.
Odprtje ljubljanske Cukrarne je bilo lani nedvomno dogodek leta na kulturnem področju. Usmeritve novega prostora je tedaj nakazala razstava Čudovitost spomina, zdaj pa se z obsežno skupinsko razstavo Vračanje pogleda posvečajo umetnicam, ki v Sloveniji delujejo od devetdesetih let preteklega stoletja do danes. Žal je tema žensk in umetnic še vedno aktualna, pravi umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič, ki je razstavo zasnovala v sodelovanju s še tremi kuratorkami – Maro Anjoli Vujić, Matejo Podlesnik in Alenko Trebušak. Na ogled so postavile dela skoraj šestdesetih ustvarjalk v različnih medijih – od slik, skulptur, videov, performansov, intervencij in zvočnih dogodkov, pestre pa so tudi obravnavane teme, ki so razdeljene v štiri sklope: urbana in naravna krajina, telo oziroma figura, umetnostni sistem in družbeno politično okolje. Ti sklopi niso strogo začrtani in se med seboj prepletajo. Tudi zgodovino umetnosti vse preveč določa moški pogled, je ena izmed misli razstave, ki se z naslovom naslanja na knjigo Johna Bergerja Načini gledanja, v kateri se pisec sprašuje o pogledih na žensko v zgodovini umetnosti, ko je bila pogosto upodobljena kot objekt poželenja.
Kulturni center bar Cukrarna v Ljubljani nadaljuje koncertno sodelovanje s tretjim programom Radia Slovenija – programom Ars. Tokrat bosta v ospredju glas mlade pevke in vibrafon – Ajda Stina Turek in Vid Jamnik bosta na koncertu predstavila svoj skupni projekt, album Rajska ptica.
Neveljaven email naslov