Vrhunci literature slovenskih in tujih avtorjev v zvočni obliki

“Tisto, kar Tejuja Cola v prozi ločuje od mnogih diasporskih avtorjev, je predvsem vztrajno prevpraševanje lastne pozicije izrekanja in iz tega izhajajoče zavračanje vsevednega pristopa do pisanja o Nigerijcih v Ameriki ali o čemer koli afriškem,” v Literarnem portretu razmišlja Petra Meterc.

Nigerijsko-ameriški pisatelj, fotograf in umetnostni zgodovinar Teju Cole je odraščal v Nigeriji, s sedemnajstimi leti pa se je vrnil v Združene države Amerike, kjer je bil rojen leta 1975. Ko je po petnajstih letih ponovno obiskal Nigerijo, se ni več čutil domače. To izkušnjo ubesedi tudi njegova novela Vsak dan je za tatu, ki niha med fikcijo in potopisom. Odlomke iz novele lahko slišite v nedeljski oddaji Literarni portret, ki prinaša tudi odlomke iz avtorjevega večkrat nagrajenega romana Odprto mesto iz leta 2012. Gre za strnjeno pripoved o mladem nigerijsko-ameriškem psihiatru Juliusu, ki ga spremljamo na vsakdanjih dolgih sprehodih po New Yorku. Ob tem se počasi, kot v nekakšnih dnevniških opisih toka zavesti, zariše notranji svet junaka in njegovega odnosa do sveta.

"Danes zjutraj bi verjetno moral umreti"

S tem udarnim stavkom svoje delo začne bosanski pesnik in pisatelj Semezdin Mehmedinović. Za roman Me'med, rdeča ruta in snežinka je leta 2018 prejel nagrado Meše Selimovića. Romanu, ki nas prek proznih fragmentov popelje v bolezenske težave družine Mehmedinovíć, namenjamo nedeljsko oddajo Literarni nokturno. V ospredju je družinski trikotnik, a avtor odpre tudi širše občečloveške teme bolezni, minevanja, spomina in ljubezni. Mehmedinovićev roman, ki pripoveduje prek nekakšnih dnevniških beležk, je poslovenil Jurij Hudolin, za nedeljski Literarni nokturno pa smo izbrali nekaj proznih fragmentov iz prvega dela romana o soočanju protagonista s srčno kapjo.

Ponedeljkov Literarni nokturno pa bo predstavil srbskega pesnika mlajše generacije Aleksandra Petrovića Babića. Prvo knjigo poezije Pesmi in ostale metamorfoze je izdal pri osemnajstih letih, drugo Bogovi odprtih oken šele petnajst let pozneje, oddaja pa prinaša izbor pesmi iz njegove tretje knjige Gotham blues (2018). Izbor in prevod je pripravil Tone Škrjanec, pesmi pa predstavljajo avtorjev poetični pogled na distopičnost sedanjosti.

“Nihče ne vidi tako kot midva, Patti”

Tik pred novim letom bo 74. rojstni dan praznovala Patti Smith, ki ji posvečamo torkovo oddajo Literarni nokturno. "Patti Smith je sredi sedemdesetih preprosto legimitizirala ženski rokenrol, ga iztrgala iz hipijevske uravnilovke tipa Joan Baez in ga s pomočjo samozavesti dvignila na raven zavesti tukaj in zdaj," je v spremni besedi k delu Pač mulca zapisal Gregor Bauman. V knjigi, ki bo v ospredju Literarnega nokturna, je opisala svoj najprej ljubezenski in nato prijateljski odnos z umetnikom, fotografom Robertom Mapplethorpom, ki sta ga vzdrževala vse do njegove smrti.

Glasba, film in ples pa prežemata avtobiografsko knjigo Julie Andrews z naslovom Home Work. Priljubljena igralka, spretna plesalka z bisernim sopranom v delu med drugim opisuje vaje in snemanje muzikala Moje pesmi moje sanje. Za na videz lahkotnimi, romantičnimi pesmicami in prizori se skriva resnično velika količina truda in umetniške predanosti, pa tudi marsikatera zabavna podrobnost. Odlomke je za oddajo Spomini, pisma in potopisi prevedla Mateja Perpar, interpretirala pa Sabina Kogovšek.

Torkov večer namenjamo enemu najzanimivejših sodobnih britanskih prozaistov. Graham Swift, rojen leta 1949 v Londonu, s svojo pretanjeno fikcijo raziskuje delovanje zgodovine, predvsem družinske, na življenje junakov v sodobnem času. V nekaterih svojih delih pa opisuje tudi angleško barjansko pokrajino. Piše romane in kratke zgodbe, v slovenščini lahko beremo kar nekaj njegovih del: romane Povodje, Zadnja želja in Materinska nedelja. Avtorica oddaje Dušanka Zabukovec je v Literarni večer vključila odlomke iz nekaterih že prevedenih in nekaterih še neposlovenjenih del Grahama Swifta.

V sredo pa se bomo ob 110. obletnici njegovega rojstva spomnili ameriškega pisatelja Paula Bowlesa, ki je ustvaril obsežen pripovedni opus. Izbrali smo odlomek iz njegovega najbolj znanega romana Zavetje neba, po katerem je režiser Bernardo Bertolucci posnel tudi znameniti film Čaj v Sahari. Zakonski par in njun prijatelj v prvih letih po drugi svetovni vojni potujejo po Severni Afriki, a se njihove poti kmalu ločijo, zgodba pa zaplete. Roman velja za kultnega tudi zato, ker natančno analizira osebnostne težave junakov ter približa tujo deželo in življenje v njej.

Leto 2021 začenjamo z iskanjem pameti

Fran Milčinski je še danes za marsikoga največji slovenski humorist, veljal je za inteligentnega in zabavnega pripovednika ter radijskega pionirja, ki je med drugim gojil in vzgajal kritiko godrnjave umetnosti. Na prvi dan novega leta bomo v interpretaciji Borisa Ostana slišali njegov podlistek, ki je bil objavljen v časopisu Jutro leta 1926, prav tako 1. januarja z zgovornim naslovom Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti. Tudi 2. januar bo zaznamoval njegov radoživi slog – oddaja Izbrana proza bo namreč prinesla nekaj zgodbic njegovih priljubljenih Butalcev.

Literarne oddaje med 27. decembrom in 3. januarjem

Nedelja, 27. december
14.05 Humoreska tega tedna: Hector Hugh Munro (Saki): Louise, Gostje
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Julie Andrews: Avtobiografija
22.05 Literarni portret: Teju Cole
23.50 Literarni nokturno: Semezdin Mehmedinović: Me'med, rdeča ruta in snežinka

Ponedeljek, 28. december
23.50 Aleksandar Petrović Babić: Gotham Blues

Torek, 29. december
21.00 Literarni večer: Graham Swift
23.50 Literarni nokturno: Patti Smith: Pač mulca

Sreda, 30. december
23.50 Literarni nokturno: Paul Bowles: Zavetje neba

Četrtek, 31. december
Silvestrski program

Petek, 1. januar
23.50 Literarni nokturno: Fran Milčinski: Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti

Sobota, 2. december
18.00 Izbrana proza: Fran Milčinski: Butalci
23.50 Literarni nokturno: Neznani fr. redovnik iz 14. stoletja: Dvanajst mesecev