Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature slovenskih in tujih avtorjev v zvočni obliki
“Tisto, kar Tejuja Cola v prozi ločuje od mnogih diasporskih avtorjev, je predvsem vztrajno prevpraševanje lastne pozicije izrekanja in iz tega izhajajoče zavračanje vsevednega pristopa do pisanja o Nigerijcih v Ameriki ali o čemer koli afriškem,” v Literarnem portretu razmišlja Petra Meterc.
Nigerijsko-ameriški pisatelj, fotograf in umetnostni zgodovinar Teju Cole je odraščal v Nigeriji, s sedemnajstimi leti pa se je vrnil v Združene države Amerike, kjer je bil rojen leta 1975. Ko je po petnajstih letih ponovno obiskal Nigerijo, se ni več čutil domače. To izkušnjo ubesedi tudi njegova novela Vsak dan je za tatu, ki niha med fikcijo in potopisom. Odlomke iz novele lahko slišite v nedeljski oddaji Literarni portret, ki prinaša tudi odlomke iz avtorjevega večkrat nagrajenega romana Odprto mesto iz leta 2012. Gre za strnjeno pripoved o mladem nigerijsko-ameriškem psihiatru Juliusu, ki ga spremljamo na vsakdanjih dolgih sprehodih po New Yorku. Ob tem se počasi, kot v nekakšnih dnevniških opisih toka zavesti, zariše notranji svet junaka in njegovega odnosa do sveta.
S tem udarnim stavkom svoje delo začne bosanski pesnik in pisatelj Semezdin Mehmedinović. Za roman Me'med, rdeča ruta in snežinka je leta 2018 prejel nagrado Meše Selimovića. Romanu, ki nas prek proznih fragmentov popelje v bolezenske težave družine Mehmedinovíć, namenjamo nedeljsko oddajo Literarni nokturno. V ospredju je družinski trikotnik, a avtor odpre tudi širše občečloveške teme bolezni, minevanja, spomina in ljubezni. Mehmedinovićev roman, ki pripoveduje prek nekakšnih dnevniških beležk, je poslovenil Jurij Hudolin, za nedeljski Literarni nokturno pa smo izbrali nekaj proznih fragmentov iz prvega dela romana o soočanju protagonista s srčno kapjo.
Ponedeljkov Literarni nokturno pa bo predstavil srbskega pesnika mlajše generacije Aleksandra Petrovića Babića. Prvo knjigo poezije Pesmi in ostale metamorfoze je izdal pri osemnajstih letih, drugo Bogovi odprtih oken šele petnajst let pozneje, oddaja pa prinaša izbor pesmi iz njegove tretje knjige Gotham blues (2018). Izbor in prevod je pripravil Tone Škrjanec, pesmi pa predstavljajo avtorjev poetični pogled na distopičnost sedanjosti.
Tik pred novim letom bo 74. rojstni dan praznovala Patti Smith, ki ji posvečamo torkovo oddajo Literarni nokturno. "Patti Smith je sredi sedemdesetih preprosto legimitizirala ženski rokenrol, ga iztrgala iz hipijevske uravnilovke tipa Joan Baez in ga s pomočjo samozavesti dvignila na raven zavesti tukaj in zdaj," je v spremni besedi k delu Pač mulca zapisal Gregor Bauman. V knjigi, ki bo v ospredju Literarnega nokturna, je opisala svoj najprej ljubezenski in nato prijateljski odnos z umetnikom, fotografom Robertom Mapplethorpom, ki sta ga vzdrževala vse do njegove smrti.
Glasba, film in ples pa prežemata avtobiografsko knjigo Julie Andrews z naslovom Home Work. Priljubljena igralka, spretna plesalka z bisernim sopranom v delu med drugim opisuje vaje in snemanje muzikala Moje pesmi moje sanje. Za na videz lahkotnimi, romantičnimi pesmicami in prizori se skriva resnično velika količina truda in umetniške predanosti, pa tudi marsikatera zabavna podrobnost. Odlomke je za oddajo Spomini, pisma in potopisi prevedla Mateja Perpar, interpretirala pa Sabina Kogovšek.
Torkov večer namenjamo enemu najzanimivejših sodobnih britanskih prozaistov. Graham Swift, rojen leta 1949 v Londonu, s svojo pretanjeno fikcijo raziskuje delovanje zgodovine, predvsem družinske, na življenje junakov v sodobnem času. V nekaterih svojih delih pa opisuje tudi angleško barjansko pokrajino. Piše romane in kratke zgodbe, v slovenščini lahko beremo kar nekaj njegovih del: romane Povodje, Zadnja želja in Materinska nedelja. Avtorica oddaje Dušanka Zabukovec je v Literarni večer vključila odlomke iz nekaterih že prevedenih in nekaterih še neposlovenjenih del Grahama Swifta.
V sredo pa se bomo ob 110. obletnici njegovega rojstva spomnili ameriškega pisatelja Paula Bowlesa, ki je ustvaril obsežen pripovedni opus. Izbrali smo odlomek iz njegovega najbolj znanega romana Zavetje neba, po katerem je režiser Bernardo Bertolucci posnel tudi znameniti film Čaj v Sahari. Zakonski par in njun prijatelj v prvih letih po drugi svetovni vojni potujejo po Severni Afriki, a se njihove poti kmalu ločijo, zgodba pa zaplete. Roman velja za kultnega tudi zato, ker natančno analizira osebnostne težave junakov ter približa tujo deželo in življenje v njej.
Fran Milčinski je še danes za marsikoga največji slovenski humorist, veljal je za inteligentnega in zabavnega pripovednika ter radijskega pionirja, ki je med drugim gojil in vzgajal kritiko godrnjave umetnosti. Na prvi dan novega leta bomo v interpretaciji Borisa Ostana slišali njegov podlistek, ki je bil objavljen v časopisu Jutro leta 1926, prav tako 1. januarja z zgovornim naslovom Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti. Tudi 2. januar bo zaznamoval njegov radoživi slog – oddaja Izbrana proza bo namreč prinesla nekaj zgodbic njegovih priljubljenih Butalcev.
Literarne oddaje med 27. decembrom in 3. januarjem
Nedelja, 27. december
14.05 Humoreska tega tedna: Hector Hugh Munro (Saki): Louise, Gostje
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Julie Andrews: Avtobiografija
22.05 Literarni portret: Teju Cole
23.50 Literarni nokturno: Semezdin Mehmedinović: Me'med, rdeča ruta in snežinkaPonedeljek, 28. december
23.50 Aleksandar Petrović Babić: Gotham BluesTorek, 29. december
21.00 Literarni večer: Graham Swift
23.50 Literarni nokturno: Patti Smith: Pač mulcaSreda, 30. december
23.50 Literarni nokturno: Paul Bowles: Zavetje nebaČetrtek, 31. december
Silvestrski programPetek, 1. januar
23.50 Literarni nokturno: Fran Milčinski: Pridiga na novega leta dan o preljubi pametiSobota, 2. december
18.00 Izbrana proza: Fran Milčinski: Butalci
23.50 Literarni nokturno: Neznani fr. redovnik iz 14. stoletja: Dvanajst mesecev
Vrhunci literature slovenskih in tujih avtorjev v zvočni obliki
“Tisto, kar Tejuja Cola v prozi ločuje od mnogih diasporskih avtorjev, je predvsem vztrajno prevpraševanje lastne pozicije izrekanja in iz tega izhajajoče zavračanje vsevednega pristopa do pisanja o Nigerijcih v Ameriki ali o čemer koli afriškem,” v Literarnem portretu razmišlja Petra Meterc.
Nigerijsko-ameriški pisatelj, fotograf in umetnostni zgodovinar Teju Cole je odraščal v Nigeriji, s sedemnajstimi leti pa se je vrnil v Združene države Amerike, kjer je bil rojen leta 1975. Ko je po petnajstih letih ponovno obiskal Nigerijo, se ni več čutil domače. To izkušnjo ubesedi tudi njegova novela Vsak dan je za tatu, ki niha med fikcijo in potopisom. Odlomke iz novele lahko slišite v nedeljski oddaji Literarni portret, ki prinaša tudi odlomke iz avtorjevega večkrat nagrajenega romana Odprto mesto iz leta 2012. Gre za strnjeno pripoved o mladem nigerijsko-ameriškem psihiatru Juliusu, ki ga spremljamo na vsakdanjih dolgih sprehodih po New Yorku. Ob tem se počasi, kot v nekakšnih dnevniških opisih toka zavesti, zariše notranji svet junaka in njegovega odnosa do sveta.
S tem udarnim stavkom svoje delo začne bosanski pesnik in pisatelj Semezdin Mehmedinović. Za roman Me'med, rdeča ruta in snežinka je leta 2018 prejel nagrado Meše Selimovića. Romanu, ki nas prek proznih fragmentov popelje v bolezenske težave družine Mehmedinovíć, namenjamo nedeljsko oddajo Literarni nokturno. V ospredju je družinski trikotnik, a avtor odpre tudi širše občečloveške teme bolezni, minevanja, spomina in ljubezni. Mehmedinovićev roman, ki pripoveduje prek nekakšnih dnevniških beležk, je poslovenil Jurij Hudolin, za nedeljski Literarni nokturno pa smo izbrali nekaj proznih fragmentov iz prvega dela romana o soočanju protagonista s srčno kapjo.
Ponedeljkov Literarni nokturno pa bo predstavil srbskega pesnika mlajše generacije Aleksandra Petrovića Babića. Prvo knjigo poezije Pesmi in ostale metamorfoze je izdal pri osemnajstih letih, drugo Bogovi odprtih oken šele petnajst let pozneje, oddaja pa prinaša izbor pesmi iz njegove tretje knjige Gotham blues (2018). Izbor in prevod je pripravil Tone Škrjanec, pesmi pa predstavljajo avtorjev poetični pogled na distopičnost sedanjosti.
Tik pred novim letom bo 74. rojstni dan praznovala Patti Smith, ki ji posvečamo torkovo oddajo Literarni nokturno. "Patti Smith je sredi sedemdesetih preprosto legimitizirala ženski rokenrol, ga iztrgala iz hipijevske uravnilovke tipa Joan Baez in ga s pomočjo samozavesti dvignila na raven zavesti tukaj in zdaj," je v spremni besedi k delu Pač mulca zapisal Gregor Bauman. V knjigi, ki bo v ospredju Literarnega nokturna, je opisala svoj najprej ljubezenski in nato prijateljski odnos z umetnikom, fotografom Robertom Mapplethorpom, ki sta ga vzdrževala vse do njegove smrti.
Glasba, film in ples pa prežemata avtobiografsko knjigo Julie Andrews z naslovom Home Work. Priljubljena igralka, spretna plesalka z bisernim sopranom v delu med drugim opisuje vaje in snemanje muzikala Moje pesmi moje sanje. Za na videz lahkotnimi, romantičnimi pesmicami in prizori se skriva resnično velika količina truda in umetniške predanosti, pa tudi marsikatera zabavna podrobnost. Odlomke je za oddajo Spomini, pisma in potopisi prevedla Mateja Perpar, interpretirala pa Sabina Kogovšek.
Torkov večer namenjamo enemu najzanimivejših sodobnih britanskih prozaistov. Graham Swift, rojen leta 1949 v Londonu, s svojo pretanjeno fikcijo raziskuje delovanje zgodovine, predvsem družinske, na življenje junakov v sodobnem času. V nekaterih svojih delih pa opisuje tudi angleško barjansko pokrajino. Piše romane in kratke zgodbe, v slovenščini lahko beremo kar nekaj njegovih del: romane Povodje, Zadnja želja in Materinska nedelja. Avtorica oddaje Dušanka Zabukovec je v Literarni večer vključila odlomke iz nekaterih že prevedenih in nekaterih še neposlovenjenih del Grahama Swifta.
V sredo pa se bomo ob 110. obletnici njegovega rojstva spomnili ameriškega pisatelja Paula Bowlesa, ki je ustvaril obsežen pripovedni opus. Izbrali smo odlomek iz njegovega najbolj znanega romana Zavetje neba, po katerem je režiser Bernardo Bertolucci posnel tudi znameniti film Čaj v Sahari. Zakonski par in njun prijatelj v prvih letih po drugi svetovni vojni potujejo po Severni Afriki, a se njihove poti kmalu ločijo, zgodba pa zaplete. Roman velja za kultnega tudi zato, ker natančno analizira osebnostne težave junakov ter približa tujo deželo in življenje v njej.
Fran Milčinski je še danes za marsikoga največji slovenski humorist, veljal je za inteligentnega in zabavnega pripovednika ter radijskega pionirja, ki je med drugim gojil in vzgajal kritiko godrnjave umetnosti. Na prvi dan novega leta bomo v interpretaciji Borisa Ostana slišali njegov podlistek, ki je bil objavljen v časopisu Jutro leta 1926, prav tako 1. januarja z zgovornim naslovom Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti. Tudi 2. januar bo zaznamoval njegov radoživi slog – oddaja Izbrana proza bo namreč prinesla nekaj zgodbic njegovih priljubljenih Butalcev.
Literarne oddaje med 27. decembrom in 3. januarjem
Nedelja, 27. december
14.05 Humoreska tega tedna: Hector Hugh Munro (Saki): Louise, Gostje
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Julie Andrews: Avtobiografija
22.05 Literarni portret: Teju Cole
23.50 Literarni nokturno: Semezdin Mehmedinović: Me'med, rdeča ruta in snežinkaPonedeljek, 28. december
23.50 Aleksandar Petrović Babić: Gotham BluesTorek, 29. december
21.00 Literarni večer: Graham Swift
23.50 Literarni nokturno: Patti Smith: Pač mulcaSreda, 30. december
23.50 Literarni nokturno: Paul Bowles: Zavetje nebaČetrtek, 31. december
Silvestrski programPetek, 1. januar
23.50 Literarni nokturno: Fran Milčinski: Pridiga na novega leta dan o preljubi pametiSobota, 2. december
18.00 Izbrana proza: Fran Milčinski: Butalci
23.50 Literarni nokturno: Neznani fr. redovnik iz 14. stoletja: Dvanajst mesecev
Z glasbo in umetniško besedo okoli sveta Ne glede na različne koncepte časa vse kulture pripisujejo velik pomen prehodu s konca nekega časovnega obdobja – v začetek novega. In ker je lepota. In ker je umetnost. V sobivanju različnosti. Smo ji nazdravljali, vedno znova. Z umetniško besedo. In glasbo. Okoli sveta. Tretji program Radia Slovenija – Program ARS je prehod iz leta 2017 v leto 2018 obogatil s 24-urnim silvestrskim programom, v katerem so poslušalci v novo leto vstopali skupaj s prebivalci vsega sveta. Program se je začel na silvestrsko nedeljsko dopoldne ob 11. uri in trajal do 11. ure novoletnega dne. V tem času smo se sprehodili po vseh časovnih pasovih – od Kiribatov do Aljaske – in se vsako uro vsebinsko uglasili s tistim koščkom Zemlje, kjer so prav takrat dočakali novo leto. Vsako uro so se spletli trije elementi: glasba, umetniška beseda in esejska razmišljanja o praznovanju. Vabljeni k poslušanju!
Na vrsti je 76. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V prejšnji oddaji smo obiskali nekaj krajev na južnih obronkih večnega mesta, danes pa se bomo najprej odpravili do bližnjih obalnih mest v Kampaniji, od tam pa bomo odpluli na vulkanski otok Ischia, otok milega podnebja, termalnih vrelcev in številnih starodavnih obrambnih stolpov. V oddaji boste lahko med drugim slišali posnetka madrigalov Philippa de Monteja in Pietra Vincija, ki sta uglasbila besedilo pesnice Vittorie Colonne, na sporedu pa bo še glasba Orlanda di Lassa, Igorja Stravinskega, Williama Waltona, Huga Wolfa in Alessandra Scarlattija.
Na vrsti je 75. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V prejšnji oddaji smo izpostavili prestižno rimsko glasbeno tekmovanje Prix de Rome in štiri vidnejše italijanske skladatelje, ki so zaznamovali rimsko glasbeno življenje v 20. stoletju. V prvem delu današnje oddaje bomo predstavili še nekaj skladateljev iz naslednje generacije, ki so pustili pečat v drugi polovici 20. stoletja, v drugem delu pa bomo zapustili Rim in obiskali nekaj krajev na južnih obronkih Rima. Na sporedu bo glasba, pod katero so se podpisali Franco Evangelisti, Domenico Guaccero, Michelle Dall’Ongaro, Anton Webern, Ennio Morricone, Luigi Dallapiccola, Muzio Clementi, Franz Liszt, Gioseffo Zamponi in Henry Purcell.
V imenu Estonskega radia bomo slišali zanimivo zvočno mešanico: harmonikarja Tiita Kallusteja in 100-članski Akademski moški zbor Talinske tehniške univerze. Obljubljata nam glasbo zimskega razpoloženja in božičnega duha: natančneje, estonske božične pesmi v obdelavah estonskih že uveljavljenih in rosno mladih skladateljev. Sledil bo posnetek koncerta Bavarskega radia, ki nam bo postregel z “nebeškimi baročnimi darovi” v zvoku ‘kraljice kljunaste flavte’ Dorothee Oberlinger in njenega Ansambla 1700, pa tudi nenavadne kombinacije Dmitrija Sinkovskega, ki v sebi združuje dar violinista in kontratenorista. Darovi pa bodo doneli v znamenju najbolj priljubljenih in virtuoznih Bachovih, Vivaldijevih, Corellijevih in Händlovih koncertov.
74. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bo razdeljena na dva dela. V prvem bomo izpostavili dva francoska skladatelja, zmagovalca prestižnega rimskega glasbenega tekmovanja Prix de Rome, ki je predstavljalo najvišji cilj domala vsakega francoskega umetnika. Drugi del oddaje bo v znamenju štirih pomembnih italijanskih skladateljev, ki so odločilno zaznamovali rimsko glasbeno življenje v 20. stoletju. Na sporedu bo glasba Hectorja Berlioza, Clauda Debussyja, Ottorina Respighija, Alfreda Caselle, Goffreda Petrassija in Giacinta Scelsija.
Na vrsti je je 73. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo v oddaji osvetlili čas, ki sta ga v Rimu preživela Felix Mendelssohn in Franz Liszt, danes pa bomo spoznali Rim, kot so ga v svojih besedilih doživeli John Keats, Giacomo Leopardi, Nikolaj Gogolj, Hans Christian Andersen in Bjornstjern Bjornson. Slišali bomo odlomke iz njihovih del v uglasbitvah Francesca La Licate, Goffreda Petrassija, Alfreda Šnitkeja in Edvarda Griega, na sporedu pa bo tudi glasba Giovannija Sgambatija.
72. oddajo iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere v celoti namenjamo glasbi Felixa Mendelssohna in Franza Liszta. Osvetlili bomo nekatere dogodke, skladbe in pisma iz časa, ki sta ga skladatelja prebila v večnem mestu, slišali pa boste tudi glasbo Fanny Mendelssohn Hensel.
Vsebine Programa Ars
Iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani smo neposredno prenašali slovesno odprtje 33. Slovenskega knjižnega sejma. Na prireditvi, ki jo je povezoval Boštjan Gorenc Pižama, so podelili dve nagradi, najvišjo nagrado s področja založništva – Schwentnerjevo nagrado, prejela jo je Stanka Golob, in posebno nagrado, ki jo je za prispevek k širjenju bralne kulture v Sloveniji prejela Manca Košir. Posebni gostje otvoritve so bili avtorji iz nemško govorečih dežel – držav v fokusu letošnjega sejma: Maja Haderlap, Peter Stamm in Wolf Biermann.
Potem, ko smo prejšnjo soboto izpostavili nekaj baročnih mojstrov, ki so v Večnem mestu pustili trajnejšo sled, si bomo v 70. oddaji iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere pobliže ogledali razvoj rimske opere in drugih glasbeno-scenskih del v 17. in 18. stoletju. Na sporedu bodo odlomki iz del, pod katera so se podpisali Paolo Quagliati, Stefano Landi, Domenico Mazzochi, Michelangelo Rossi, Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti, Georg Friedrich Händel, Nicola Porpora, Nicola Piccinni in Gioachino Rossini.
V nizu oddaj Po belih in črnih tipkah - veliki pianisti in mojstri klavirske igre se bomo poklonili Arturju Schnablu. Pianist je bil prvi v zgodovini, ki je v celoti izvajal in v letih od 1932 do 1935 tudi posnel vseh 32 Beethovnovih sonat. Te izvedbe ostajajo temelj in ključ dojemanja Bethovnovega velikega dela, tako imenovane Nove zaveze klavirske literature. Svežina Schnablovega igranja še vedno dehti z nezmanjšano močjo. Njegova najslavnejša učenka, pianistka Lili Kraus, je o njem zapisala: “Tisto za kar se je zavzemal, ob predpostavki, da je študent dosegel določen vpogled, strast in ponižnost, je bilo priklicati bistvo dela, ki je skrito pod lupino. Schnablovo najvišje prepričanje je bilo, da je še tako briljantna izvedba popolnoma brez vrednosti, če ji ni uspelo projicirati umetniške podobe kompozicije”.
V najnovejši, 69. oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere, ki smo jo poimenovali Rimski baročni mojstri, se nahajamo v Rimu. Mestu in njegovi okolici smo že posvetili nekaj oddaj, tokrat pa bomo izpostavili pomembnejše baročne skladatelje, ki so v Večnem mestu pustili trajnejšo sled. Na sporedu bo glasba Girolama Frescobaldija, Stefana Landija, Luigija Rossija, Marc’ Antonia Pasqualinija, Arcangela Corellija, Bernarda Pasquinija, Francesca Gasparinija, Domenica Scarlattija in Georga Friedricha Händla. Zadnji del oddaje bomo posvetili mlademu Wolfgangu Amadeusu Mozartu, ki je obiskal Rim že kot najstnik in tam zložil nekaj nadvse zanimivih skladb.
52. Festival Borštnikovo srečanje je v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije priredil simpozij, na temo (Ne)pretočnost: vprašanje institucije v sodobnih scenskih umetnostih. V okviru simpozija je potekala tudi okrogla miza, ki jo je Radio Slovenija - program Ars neposredno prenašal. Okroglo mizo v prostorih Alma Mater Europaea Maribor je vodila Alja Lobnik, kot gosti so sodelovali: Marko Bratuš, Maruša Majer, Nina Šorak, Petra Veber in Nenad Jelesijević. Med občinstvom so sedeli tudi Rok Vevar, Tea Rogelj in Maja Šorli, ki so se oglasili z lastnimi premisleki in komentarji. Vabimo vas k poslušanju! foto: Matej Kristovilč
Zadnja, enainosemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Osemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Neveljaven email naslov