Prešernovi nagrajenci za fotografijo v Kranju, Fellini v Slovenski kinoteki, 29 mesecev bojev ob Soči v Kobariškem muzeju

V Kranj se lahko odpravite po fotografski navdih. V galeriji Prešernovih nagrajencev so namreč podaljšali razstavo Prešernovih nagrajencev za fotografijo. Od leta 1947, ko so bile podeljene prve Prešernove nagrade, je bilo nagrajenih šest fotografov in na tem področju je vedno obstajal priokus zapostavljenosti. Fotografom so petkrat podelili nagrado Prešernovega sklada, za življenjsko delo na širšem likovnem področju so leta 2009 nagradili Zmaga Jeraja, letos pa so prvič podelili veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo le v fotografiji: prejel jo je Stojan Kerbler. Na razstavi si lahko ogledamo nagrajena in zadnja dela avtorjev, izšel bo tudi katalog z utemeljitvenimi eseji.

Skok v prestolnico. Kot je že na začetku zadnjega odprtja poudaril direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin, je odpiranje galerij čez noč postalo problematično. Zato predlaga bolj sistemski pristop k sprejemanju ukrepov. Pri njih si v Mestnem muzeju lahko ogledamo nedavno odprto razstavo Baročni slikar Janez Andrej Herrlein (1738‒1817). »Baročna umetnost v osrednji Sloveniji, z žariščem v Ljubljani, se je v 18. stoletju razmahnila v vseh umetnoobrtnih panogah. To se je še posebno izrazilo v slikarstvu, ki je bilo najbolj ustvarjalno in slogovno prepoznavno daleč naokoli. Zato imamo slikarsko paleto tega obdobja kar za ljubljanski likovni naglas,« so zapisali ob razstavi. V Mestni galeriji v Ljubljani pa si lahko ogledate Zgodbo o lesu in glini, kot so naslovili pregledno razstavo akademske kiparke Dragice Čadež.

V Narodni galeriji lahko stopite med Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu. Ta redka, stoletja stara zbirka kipov, slik in izdelkov iz zlata je nastala ob vtisih češkega in evropskega zgodovinskega dogajanja, a sama nima nič manj burne preteklosti. 46 vrhunskih del umetnikov, kot so Tizian, Tintoretto, Veronese, Rubens in drugi, je bilo nekoč rezerviranih le za cesarjeve oči, danes pa k ogledu vabijo prav vse nas.

V sedanjem času pa je družbeno pomembna razstava v Moderni galeriji z naslovom Čakalnica (Osnutek scenarija iz skicirke, 1955–1956) slikarja Andrzeja Wróblewskega. Razstava nam poraja vprašanja: Zakaj čakamo? Na kaj čakamo ali smo čakali? Čemu spreminjanje povezati s smrtjo? Je to sploh fizična smrt? In kako je bilo s tem v socialistični Jugoslaviji?

Ker so kinodvorane zaprte, vas k okušanju filma vabi vsaj obsežna potujoča razstava v Slovenski kinoteki v Ljubljani z naslovom Stoletnica. Fellini v svetu. Ob stoletnici rojstva Federica Fellinija opisuje njegovo življenje in delo, prvič so jo odprli marca v Moskvi, gostovala pa je še v Sankt Peterburgu, Vilni in Tirani. V Slovenski kinoteki je to prva razstava v novih razstavnih prostorih, ki so jih dočakali po 24 letih. Razstavljeno gradivo o Federicu Felliniju je iz zbirk italijanskih javnih in zasebnih arhivov. Pomemben del so njegove risbe. Čeprav Fellini o tem ni veliko govoril, je kar naprej risal v maniri karikature, v hitrih in svežih potezah, pozneje celo ekspresionistično; risal je na prtičke v gostilnah, skiciral like za film. Bil je občutljivo liričen umetnik, a znal je biti, kot pokažejo prav risbe, duhovito nesramen. Bil je mistik, oboževal je sanje, na katere je čakal kot na kinopredstavo. Na razstavi si lahko ogledamo tudi različne dokumente, kostume, plakate.

Iz prestolnice smo se odpravili še na zahodno stran dežele, natančneje, v Kobarid. Kobariški muzej je odprt in vas vabi na ogled; o tem, kaj si tam lahko ogledate in kaj v iztekajočem se letu praznujejo, pa več tudi v našem zvočnem prispevku.