Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lastnica zgradbe je Dežela Furlanija - Julijska krajina, prostore pa naj bi po prenovi predali slovenski narodni skupnosti
Slovenci v Italiji, predvsem v Trstu, začenjajo novo leto s spodbudnimi dejanji. Dežela Furlanija-Julijska krajina začenja z obnovo Narodnega doma pri Svetem Ivanu, nekdaj povsem slovenski vasi, ki je danes skorajda že središče Trsta. Tamkajšnji Narodni dom je doživel enako tragično usodo kot osrednji tržaški: požgali so ga italijanski fašisti – po dolgih letih pa naj bi kmalu zaživel v prenovljeni podobi.
Lastnica zgradbe je Dežela Furlanija - Julijska krajina, prostore pa naj bi po prenovi predali slovenski narodni skupnosti
Slovenci v Italiji, predvsem v Trstu, začenjajo novo leto s spodbudnimi dejanji. Dežela Furlanija-Julijska krajina začenja z obnovo Narodnega doma pri Svetem Ivanu, nekdaj povsem slovenski vasi, ki je danes skorajda že središče Trsta. Tamkajšnji Narodni dom je doživel enako tragično usodo kot osrednji tržaški: požgali so ga italijanski fašisti – po dolgih letih pa naj bi kmalu zaživel v prenovljeni podobi.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov