Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nova zbirka kratke proze Marka Golje
Pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je izšla zbirka kratkih zgodb z zanimivim, morda celo skrivnostnim naslovom Prepozno, pozneje. Napisal jo je Marko Golja in to je njegova druga prozna zbirka – prva, Morda, je izšla leta 2013. Marko Golja ni samo pisatelj, je tudi sodelavec Uredništva za kulturo programa Ars. In zato je pogovor o knjigi Prepozno, pozneje, h kateremu je Marka Goljo povabila Staša Grahek, potekal za kanec bolj neformalno, kot bi morda sicer.
Nova zbirka kratke proze Marka Golje
Pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je izšla zbirka kratkih zgodb z zanimivim, morda celo skrivnostnim naslovom Prepozno, pozneje. Napisal jo je Marko Golja in to je njegova druga prozna zbirka – prva, Morda, je izšla leta 2013. Marko Golja ni samo pisatelj, je tudi sodelavec Uredništva za kulturo programa Ars. In zato je pogovor o knjigi Prepozno, pozneje, h kateremu je Marka Goljo povabila Staša Grahek, potekal za kanec bolj neformalno, kot bi morda sicer.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov