Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi cikel oddaj B-AIR nastaja v sodelovanju z nevropediatrom primarijem Igorjem M. Ravnikom, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom.
Od nacionalnih radijskih hiš do nevladnih organizacij. Od raziskovalnih inštitutov do univerz. Od bolnišnic in zavodov za gluhe in naglušne, do vrtcev in domov za ostarele.
Devet partnerskih organizacij iz osmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija v mednarodnem projektu B-AIR razmišlja, raziskuje in se sprašuje o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej, da bi – v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov z različnih področij nastale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in za ranljive skupine; v sodelovanju z eminentnimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki pa se obravnavi različnih tem povezanih z zvokom posvečamo tudi v novi Arsovi oddaji B-AIR Zvočenja, ki je na sporedu vsak četrtek ob 11.05.
Dejansko smo potrdili zelo jasen učinek prvega stavka Mozartove Sonate K448 za dva klavirja, da statistično značilno (torej ne le po naključju) zmanjša delež epileptičnih nenormalnosti v EEG med poslušanjem glasbe praktično pri vseh preiskovancih.
Prvi cikel oddaj B-AIR Zvočenja nastaja v sodelovanju s primarijem Igorjem Mihaelom Ravnikom, zdravnikom specialistom z več kot štiridesetletnimi izkušnjami dela v otroški nevrologiji, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom: od raziskav vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost do nevrofiziologije, nevropsihologije glasbe, muzikoterapije in ustvarjalnosti od otroštva do pozne starosti, v bolezni in zdravju. Prvi sogovornik v tednu, ko smo obeležili mednarodni dan epilepsije, je profesor nevrologije Ivan Rektor na Masarykovi univerzi v Brnu, ki raziskuje vpliv glasbe na epilepsijo in na možgane ter študije nevrobioloških markerjev v pogojih ekstremnega stresa.
Prvi cikel oddaj B-AIR nastaja v sodelovanju z nevropediatrom primarijem Igorjem M. Ravnikom, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom.
Od nacionalnih radijskih hiš do nevladnih organizacij. Od raziskovalnih inštitutov do univerz. Od bolnišnic in zavodov za gluhe in naglušne, do vrtcev in domov za ostarele.
Devet partnerskih organizacij iz osmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija v mednarodnem projektu B-AIR razmišlja, raziskuje in se sprašuje o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej, da bi – v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov z različnih področij nastale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in za ranljive skupine; v sodelovanju z eminentnimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki pa se obravnavi različnih tem povezanih z zvokom posvečamo tudi v novi Arsovi oddaji B-AIR Zvočenja, ki je na sporedu vsak četrtek ob 11.05.
Dejansko smo potrdili zelo jasen učinek prvega stavka Mozartove Sonate K448 za dva klavirja, da statistično značilno (torej ne le po naključju) zmanjša delež epileptičnih nenormalnosti v EEG med poslušanjem glasbe praktično pri vseh preiskovancih.
Prvi cikel oddaj B-AIR Zvočenja nastaja v sodelovanju s primarijem Igorjem Mihaelom Ravnikom, zdravnikom specialistom z več kot štiridesetletnimi izkušnjami dela v otroški nevrologiji, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom: od raziskav vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost do nevrofiziologije, nevropsihologije glasbe, muzikoterapije in ustvarjalnosti od otroštva do pozne starosti, v bolezni in zdravju. Prvi sogovornik v tednu, ko smo obeležili mednarodni dan epilepsije, je profesor nevrologije Ivan Rektor na Masarykovi univerzi v Brnu, ki raziskuje vpliv glasbe na epilepsijo in na možgane ter študije nevrobioloških markerjev v pogojih ekstremnega stresa.
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov