Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žalostna komedija ali zabavna tragedija? Odvisno, kako pogledate, pravi izraelski režiser Yonatan Esterkin
Drevi bo na spletnih straneh Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica na ogled premierna uprizoritev črne komedije izraelskega avtorja Gura Korena Pet kil sladkorja v režiji prav tako izraelskega režiserja Yonatana Esterkina. Gre za koprodukcijsko predstavo z Mini teatrom Ljubljana in v sodelovanju z Judovskim kulturnim centrom Ljubljana.
Na vrhuncu druge svetovne vojne se junak komedije Simon Šlomo Koren znajde na razpotju – ali zgrabiti orožje in se boriti ter nenehno stati med življenjem in smrtjo, ali pa vzeti svojih pet kil sladkorja, oditi v Trst, prodati sladkor, se skriti in preživeti, ne da bi prelil svojo ali tujo kri. Odloči se za slednje. Komedija prinaša zgodbo, ki jo je avtor črpal iz vsakdanjega življenja in zgodovine svojih prednikov, predvsem svojega kultnega dedka.
Dramaturginja predstave je Nika Korenjak, scenografija je delo Aleksandra Blažice, kostumi Matica Hrovata. Igrajo Peter Harl, Matija Rupel, Saša Pavlin Stošić, Jure Kopušar in Nika Korenjak. Ogledate si jo lahko na spletni strani SNG Nova Gorica ob 20.uri.
Žalostna komedija ali zabavna tragedija? Odvisno, kako pogledate, pravi izraelski režiser Yonatan Esterkin
Drevi bo na spletnih straneh Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica na ogled premierna uprizoritev črne komedije izraelskega avtorja Gura Korena Pet kil sladkorja v režiji prav tako izraelskega režiserja Yonatana Esterkina. Gre za koprodukcijsko predstavo z Mini teatrom Ljubljana in v sodelovanju z Judovskim kulturnim centrom Ljubljana.
Na vrhuncu druge svetovne vojne se junak komedije Simon Šlomo Koren znajde na razpotju – ali zgrabiti orožje in se boriti ter nenehno stati med življenjem in smrtjo, ali pa vzeti svojih pet kil sladkorja, oditi v Trst, prodati sladkor, se skriti in preživeti, ne da bi prelil svojo ali tujo kri. Odloči se za slednje. Komedija prinaša zgodbo, ki jo je avtor črpal iz vsakdanjega življenja in zgodovine svojih prednikov, predvsem svojega kultnega dedka.
Dramaturginja predstave je Nika Korenjak, scenografija je delo Aleksandra Blažice, kostumi Matica Hrovata. Igrajo Peter Harl, Matija Rupel, Saša Pavlin Stošić, Jure Kopušar in Nika Korenjak. Ogledate si jo lahko na spletni strani SNG Nova Gorica ob 20.uri.
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov