Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V vetru - 4. koncert iz cikla "Same mogočne skladbe" Slovenske filharmonije

04.03.2021


Neposredni radijski in video prenos

Nocoj ob 19.30 bo v Slovenski filharmoniji četrti koncert iz cikla SMS – Samih mogočnih skladb Orkestra Slovenske filharmonije.

»V vetru« se glasi naslov koncertnega večera in tokrat nam bo veter »pripihal« poletni navdih, ki bo v različnih barvnih odtenkih zvenel pod taktirko gostujočega nemškega dirigenta Axla Koberja. Na odru se mu bo pridružila nemško-etiopska mezzosopranistka Sarah Ferede, ki je tako kot Axel Kober članica düsseldorfske Nemške opere na Renu.

Svoje sodelovanje opisujeta takole:

»Skupaj delava v Nemški operi na Renu, kjer sem šef dirigent. Sarah je članica ansambla. Koliko let že sodelujeva?«
Axel Kober

»Mislim, da osem let. Ja, tako. Sama se trenutno bolj usmerjam k Wagnerju, zato z Axel-om več sodelujeva, kar je odlično.«
Sarah Ferede

Sarah Ferede bo izvedla delo Poletne noči, op. 7  Hectorja Berlioza. Poleg tega bodo na sporedu izbrani odlomki iz dela Sen kresne noči, op. 61 Felixa Mendelssohna, koncertni večer pa se bo začel z Idilo za veliki orkesterV poletnem vetru”Antona Webrna.

Takole pa koncertni večer opisujeta gostujoča umetnika:

»V teh časih, ko na odru ne moremo imeti toliko glasbenikov, rabimo pogosto prirejati programe. Sam sem pravzaprav imel dogovorjen termin za ta koncert, s povsem drugim programom. A smo ga morali v celoti spremeniti. S Slovensko filharmonijo smo se dogovorili, da lahko izvedeno program z maksimalno 30 glasbeniki. Odločili smo se za cikel Poletne noči, op. 7  Hectorja Berlioza in takoj sem pomislil na Sarah. Tako se je odlikoval program za to sodelovanje z orkestrom.
Axel Kober

 »Moram biti iskrena. Dokler mi Axel ni predlagal sodelovanja, skladbe nisem poznala. Se pa spominjam, da sem kot otrok dobila album operne pevke Jessye Norman. To je bil moj najljubši cd, ves čas sem ga poslušala. Takrat sem začenjala s petjem in zelo mi je bilo hudo, ker nisem znala peti tako kot ona - ker nisem mogla izvajati skladb, ki so bile na albumu. Med njimi je bila tudi ta Berliozova skladba ... In zdaj jo lahko pojem! ... Zelo težko je reči katera pesem cikla mi je najbolj všeč, vsaka med njimi je posebna na svoj način in tudi zelo zanimiva. Gre namreč za enega izmed prvih orkestrskih pevskih ciklov. Berlioz je z njim tlakoval pot razvoju tega žanra. Cikel je zelo lep ker se začne srečno in konča srečno, kar je precej redko. Navajeni smo na uprizarjanje zgolj enega, močnega čustva, ki dominira v skladbi, tukaj pa je vsaka pesem posebna.«
Sarah Ferede

Za konec pa še razmislek dirigenta Axla Koberja in mezzosopranistke Sarah Ferede o ponenu umetnosti v trenutnih razmerah:

 »Mislim, da lahko z glasbo damo veliko. Tako našemu občinstvu kot družbi na splošno. To je v teh časih toliko težje, saj občinstva ni z nami, v dvoranah. A kljub temu je zelo pomembno, da še vedno igramo, ustvarjamo glasbo. Z njo delamo velike spremembe, tako v oziru na naše vizije, poezijo, tranzicijo ... to je nekaj, kar glasba lahko da ljudem. Zato se mi zdi izredno pomembno, da se čimprej vrnemo nazaj na odre in igramo za občinstvo. Da lahko družbi vse to vrnemo nazaj. Lansko leto je pokazalo, da manko glasbe, tudi če se ljudje tega ne zavedamo, pomembno vpliva na naša življenja, razmišljanje, kreativnost ...«
Axel Kober

»Vedno je lepo videti, da si se nekoga dotaknil. Zato je nenavadno, da pred nami ni občinstva, da ni vidne reakcije na našo glasbo. A pomemben se mi zdi občutek kolektivnosti. Trenutno vadimo v operi kar nekaj produkcij, ki jih sicer nismo pokazali, a se mi zdi dobro, da lahko vabimo skupaj. Seveda lahko vadiš tudi sam – delaš na tem, da postaneš boljši umetnik. A če smo se kaj naučili med korono je to ta nujnost kolektivnosti. Da misliš tudi na druge, se zavedaš da se ne vrti vse samo okoli tebe. To se mi zdi zelo pomembno.«
Sarah Ferede


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

V vetru - 4. koncert iz cikla "Same mogočne skladbe" Slovenske filharmonije

04.03.2021


Neposredni radijski in video prenos

Nocoj ob 19.30 bo v Slovenski filharmoniji četrti koncert iz cikla SMS – Samih mogočnih skladb Orkestra Slovenske filharmonije.

»V vetru« se glasi naslov koncertnega večera in tokrat nam bo veter »pripihal« poletni navdih, ki bo v različnih barvnih odtenkih zvenel pod taktirko gostujočega nemškega dirigenta Axla Koberja. Na odru se mu bo pridružila nemško-etiopska mezzosopranistka Sarah Ferede, ki je tako kot Axel Kober članica düsseldorfske Nemške opere na Renu.

Svoje sodelovanje opisujeta takole:

»Skupaj delava v Nemški operi na Renu, kjer sem šef dirigent. Sarah je članica ansambla. Koliko let že sodelujeva?«
Axel Kober

»Mislim, da osem let. Ja, tako. Sama se trenutno bolj usmerjam k Wagnerju, zato z Axel-om več sodelujeva, kar je odlično.«
Sarah Ferede

Sarah Ferede bo izvedla delo Poletne noči, op. 7  Hectorja Berlioza. Poleg tega bodo na sporedu izbrani odlomki iz dela Sen kresne noči, op. 61 Felixa Mendelssohna, koncertni večer pa se bo začel z Idilo za veliki orkesterV poletnem vetru”Antona Webrna.

Takole pa koncertni večer opisujeta gostujoča umetnika:

»V teh časih, ko na odru ne moremo imeti toliko glasbenikov, rabimo pogosto prirejati programe. Sam sem pravzaprav imel dogovorjen termin za ta koncert, s povsem drugim programom. A smo ga morali v celoti spremeniti. S Slovensko filharmonijo smo se dogovorili, da lahko izvedeno program z maksimalno 30 glasbeniki. Odločili smo se za cikel Poletne noči, op. 7  Hectorja Berlioza in takoj sem pomislil na Sarah. Tako se je odlikoval program za to sodelovanje z orkestrom.
Axel Kober

 »Moram biti iskrena. Dokler mi Axel ni predlagal sodelovanja, skladbe nisem poznala. Se pa spominjam, da sem kot otrok dobila album operne pevke Jessye Norman. To je bil moj najljubši cd, ves čas sem ga poslušala. Takrat sem začenjala s petjem in zelo mi je bilo hudo, ker nisem znala peti tako kot ona - ker nisem mogla izvajati skladb, ki so bile na albumu. Med njimi je bila tudi ta Berliozova skladba ... In zdaj jo lahko pojem! ... Zelo težko je reči katera pesem cikla mi je najbolj všeč, vsaka med njimi je posebna na svoj način in tudi zelo zanimiva. Gre namreč za enega izmed prvih orkestrskih pevskih ciklov. Berlioz je z njim tlakoval pot razvoju tega žanra. Cikel je zelo lep ker se začne srečno in konča srečno, kar je precej redko. Navajeni smo na uprizarjanje zgolj enega, močnega čustva, ki dominira v skladbi, tukaj pa je vsaka pesem posebna.«
Sarah Ferede

Za konec pa še razmislek dirigenta Axla Koberja in mezzosopranistke Sarah Ferede o ponenu umetnosti v trenutnih razmerah:

 »Mislim, da lahko z glasbo damo veliko. Tako našemu občinstvu kot družbi na splošno. To je v teh časih toliko težje, saj občinstva ni z nami, v dvoranah. A kljub temu je zelo pomembno, da še vedno igramo, ustvarjamo glasbo. Z njo delamo velike spremembe, tako v oziru na naše vizije, poezijo, tranzicijo ... to je nekaj, kar glasba lahko da ljudem. Zato se mi zdi izredno pomembno, da se čimprej vrnemo nazaj na odre in igramo za občinstvo. Da lahko družbi vse to vrnemo nazaj. Lansko leto je pokazalo, da manko glasbe, tudi če se ljudje tega ne zavedamo, pomembno vpliva na naša življenja, razmišljanje, kreativnost ...«
Axel Kober

»Vedno je lepo videti, da si se nekoga dotaknil. Zato je nenavadno, da pred nami ni občinstva, da ni vidne reakcije na našo glasbo. A pomemben se mi zdi občutek kolektivnosti. Trenutno vadimo v operi kar nekaj produkcij, ki jih sicer nismo pokazali, a se mi zdi dobro, da lahko vabimo skupaj. Seveda lahko vadiš tudi sam – delaš na tem, da postaneš boljši umetnik. A če smo se kaj naučili med korono je to ta nujnost kolektivnosti. Da misliš tudi na druge, se zavedaš da se ne vrti vse samo okoli tebe. To se mi zdi zelo pomembno.«
Sarah Ferede


29.06.2022

Jazz festival Piran/Portorož, nov festival z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa

Vrata odpira nov festival, Jazz festival Piran-Portorož. Štiridnevni program je zastavljen velikopotezno, z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa. Med njim sta tudi lanski grammyjev nagrajenec Ivan Melon Lewis in brazilska glasbena legenda Gilberto Gil. Vse do sobote, 2. julija, se bo v portoroškem Avditoriju in piranskem gledališču Tartini zvrstilo osem koncertov raznovrstne glasbe. Umetniški vodja festivala je Brane Rončel.


28.06.2022

GIARDINO ALL'ITALIANA

Naslov skupinske razstave mlajše generacije umetnic in umetnikov »Giardino all'italiana – nove težnje v italijanskem slikarstvu« je seveda prispodoba, izhaja pa iz zgodovinskega pojma: italijanski renesančni vrt, kamor so se od 16. stoletja naprej vrtnarji severno od Alp hodili učit, kako neukročeno naravo ukrotiti z načeli Evklidove geometrije. »Giardino all'italiana« je, kot pravi kurator Antonio Grulli, današnja Italija, ki po zaslugi preroda figuralnega slikarstva nove generacije ponovno doživlja razcvet. Do 11. septembra si jo lahko ogledamo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani.


28.06.2022

Ljubljana Street Art Festival – festival ulične umetnosti

Na nekatere ljubljanske ulice in trge vabi Street Art Festival. Gre za festival ulične umetnosti, ki je zasnovan iz ljubezni do grafitov, performansov in ostalih intervencij v javnem prostoru. Organizatorju, Inštitutu za urbana vprašanja, se je tokrat kot koproducent pridružil Center urbane kulture – Kino Šiška, kjer bo med drugim potekal pester konferenčni del programa. Festivalsko dogajanje spodbuja k aktivnemu branju ulic, obenem pa podpira mlade, še neuveljavljene generacije uličnih umetnic in umetnikov.


28.06.2022

Saxgo22 - mednarodno srečanje saksofonistov

S koncertom Tria Filippa Oreficeja se na Ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici začenja festival saksofonistov SAXGO22. Festival z najdaljšo tradicijo v mestu vključuje še mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta tako vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in džezovskega saksofona. Obisk vseh koncertov je brezplačen.


27.06.2022

Zgodba z zahodne strani - znameniti muzikal na Ljubljana Festivalu

Nocoj bodo na svoj račun prišli ljubitelji muzikala – v prestolnico namreč znova prihaja režiser in koreograf Mykal Rand z Zgodbo z zahodne strani. Sveža postavitev priznane klasike glasbenega gledališča bo premiero in prve štiri ponovitve doživela prav na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu – kultna glasba Leonarda Bernsteina bo na današnjo vročo poletno noč zvenela pod streho letnega gledališča Križanke.


27.06.2022

"Notranjosti sem nastavila ogledalo."

Slovenska pisateljica Ana Marwan je na 46. dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Mednarodno žirijo je prepričala z besedilom z naslovom Wechselkröte. Za nagrado se je potegovalo štirinajst avtorjev.


24.06.2022

Prejemnik 32. kresnika je Roman Rozina za roman o rudarskih revirjih

Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je prejel pisatelj Roman Rozina, in sicer za roman Sto let slepote. V njem skozi osebne usode prikazuje življenje v rudarskih revirjih skozi celotno dvajseto stoletje. Roman Rozina vodi »bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke in še za vse drugo,« je v utemeljitvi zapisala petčlanska žirija pod vodstvom Mimi Podkrižnik.


23.06.2022

25. jubilejna Ana Desetnica

S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo bo uprizoril Tomaž Lapajne Dekleva se v četrtek, 23. junija v Gornji Radgoni začenja 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki ga prireja gledališče Ane Monro. Potekal bo v kar 13 slovenskih mestih, posebnost 25. jubilejne izdaje pa je ta, da se seli tudi na splet. Karavana Ane Desetnice bo v Ljubljano pripotovala 29. junija ter uprizorila otvoritveni spektakel nad Tromostovjem. Več o samem programu ter prizoriščih festivala je povedala producentka festivala Polona Prosen.


22.06.2022

Plečnik: metropola, kraj, vrt

Dediščina Plečnikove arhitekture niso le stavbe, ki jih je zasnoval, temveč predvsem svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Čeprav je kot arhitekt črpal iz preteklosti, se je vizionarsko spogledoval s prihodnostjo. Eden od vrhuncev letošnjega Plečnikovega leta bo razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki bo od danes na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka, vir: www.mgml.si


21.06.2022

Razstava V Ukrajini/iz Ukrajine kliče po tem, da jo gledamo aktivno, pravi kuratkorka Manca Juvan

"Če si ne moremo zamišljati prihodnosti, je tudi ne moremo živeti"


17.06.2022

Sedem sekund večnosti – nova predstava v Miniteatru

Naslov se nanaša na sedem sekund dolg kader, v katerem se je prvič v zgodovini umetniškega filma pojavila gola ženska. To je bila Heddy Lamarr, igralka judovskega porekla rojena na Dunaju. Monodrama, ki jo je napisal avstrijski dramatik Peter Turrini se osredotoča predvsem na jesen njenega življenja, v njej jo uzremo kot žensko, ki je bila kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V predstavi so ustvarjalne moči združili slovenski in francoski umetniki. Režijo in scenografijo sta prispevala priznana francoska gledališčnika, Jean-Claude Berutti in Rudy Sabounghi. Dramaturginja je Diana Koloini, v predstavi pa v glavni vlogi nastopa Polona Vetrih. Pogumno je vstopila v lik judinje Heddy Lamarr, ki je še vedno znana kot najlepša ženska klasičnega Hollywooda. Zaznamovali so jo zgodnja slava, razmeroma kratka igralska kariera, številne poroke in veliko bogastvo, njena brezčasna lepota ter številne lepotne operacije. Pogled v njeno življenje pa odstre tudi njeno izjemno inteligenco. Bila je namreč izumiteljica pomembnih tehnoloških izumov, kar pa je ostalo za časa njenega življenja neopaženo.


10.06.2022

Meta Grgurevič in Praskanje za zlatom

Njena dela niso slike, ki stojijo, ampak so stroji, ki jih mora nenehno "komandirati", kot pravi sama. In z njimi me drugim govori o tem, kako zahtevno je ustvariti nek mehanizem, da deluje.


10.06.2022

Od obljub o veličastni razstavi do direktorjevega odstopa

Več strokovnjakov je bilo glede avtentičnosti razstavljenih del odločnih, da gre skoraj brez dvoma za ponaredke


08.06.2022

Dom v jeziku

Literarni večer nagrajenih sodobnih glasov slovenske književnosti, posvečen Primožu Trubarju Deveto leto zapored se Društvo slovenskih pisateljev s Slovensko pisateljsko potjo, Občino Velike Lašče, KUD-om Primož Trubar in v sodelovanju z našim 3. programom – Programom Ars poklanja utemeljitelju knjižne slovenščine Primožu Trubarju. Dogodek poimenovan Dom v jeziku, ki ima domicil na Trubarjevi domačiji na Rašici, bo tako že devetič povezal prejemnice in prejemnike najpomembnejših književnih nagrad.


08.06.2022

V Narodnem muzeju Slovenije so zaradi dvomov javnosti odložili odprtje razstave del velikih imen zgodovine umetnosti

Dela Vincenta van Gogha, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Pabla Picassa, Kazimirja Maleviča, Vasilija Kandinskega ter še več drugih velikanov umetnosti 20. stoletja naj bi bilo danes na ogled na razstavi Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac v našem Narodnem muzeju na Metelkovi. A je razstava v strokovni javnosti vzbudila kar nekaj pomislekov in vprašanj glede avtentičnosti del, zato so odprtje v Narodnem muzeju zaenkrat odpovedali. O razstavi so v muzeju obvestili šele v ponedljek, včeraj pa so se v strokovni javnosti pojavile ugibanja in ocene, da gre verjetno za ponaredke. Pomisleke so naslovili tudi na Ministrstvo za kulturo, kjer so po pregledu dokumentacije ugotovili, da ta razstava ni bila umeščena v letni načrt muzeja. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala še, da so se zjutraj na ministrstvu najprej posvetovali s pristojnimi strokovnimi sodelavkami, nato pa sklicali sestanek z direktorjem muzeja. Ta se je odločil odprtje razstave zaenkrat odpovedati, čeprav je še vedno prepričan v originalnost del. Car je povedal še, da so kljub zavrnitvi sofinanciranja s strani ministrstva razstavo pred nekaj tedni umestili v program zato, da bi spodudili boljši obisk muzeja v zatišnih poletnih mesecih, podatkov o zavarovalnini pa ni želel razkriti, saj da gre za javno-zasebno sodelovanje. Ali gre tudi v resnici za ponaredke bo moral pokazati pravni postopek, bi pa v primeru originalov nedvomno šlo za razstavo, kot je vsaj v zadnjem času v Sloveniji ne pomnimo.


08.06.2022

Dušan Merc: "Vse kar imamo je jezik, brez jezika ne obstajamo"

Po nekaterih virih naj bi se 8. junija leta 1508 rodil utemeljitelj knjižne slovenščine, Primož Trubar, zato ta dan od leta 2010 velja za Trubarjev dan. Poklanjajo se mu tudi na Društvu slovenskih pisateljev, kjer v sodelovanju z našim tretjim radijskim programom – programom Ars in drugimi organizacijami pripravljajo dogodek Dom v jeziku. Danes se nihče na Slovenskem ne piše več Trubar, pa vendar smo po pisni slovenščini vsi njegovi nasledniki, dediči, razmišlja predsednik Društva slovenskih pisateljev, Dušan Merc. Pobudo za dan Primoža Trubarja je pred leti dal nedavno preminuli pisatelj in akademik Boris Pahor, ki je poudarjal pomen jezika za narod. Jezik pa tudi na splošno določa, kako oblikujemo naše misli in izjave. Dušan Merc meni še, da se je slovenščina ohranila kot statistični in kulturni oz. nacionalni čudež. Njeno raznovrstnost bo že deveto leto zapored prikazal dogodek Dom v jeziku, ki povezuje nagrajene glasove slovenske književnosti. Prireditev Dom v jeziku lahko v neposrednem prenosu ob 18h spremljate tudi na našem tretjem radijskem programu - programu Ars in slišite odlomke del Boruta Kraševca, Simone Semenič, Carlosa Pascuala, Nine Dragičević, Anje Štefan in Sebastijana Preglja.


06.06.2022

Ivan Bogovčič

Vsebine Programa Ars


03.06.2022

Vito Žuraj priporočen skladatelj na tribuni Rostrum

V Palermu se je končala mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Največ glasov delegatov je prejela norveška skladateljica Kristine Tjogersen, v kategoriji pod 30, letom starosti pa smo izbrali delo Poljakinje Monike Szpyrka Predlog Radia Slovenija, koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žuraja je bil deležen veliko pozornosti, točkovanje pa ga je uvrstilo med deset priporočenih del, s čemer slovenska glasba nadaljuje z rednimi visokimi uvrstitvami na Rostrumu v zadnjem desetletju.


03.06.2022

Mladi ustvarjalci radijskih iger iz Starega trga pri Ložu

Obisk pri učencih šestega razreda Osnovne šole heroja Janeza Hribarja


02.06.2022

Brane Zorman v finalu tekmovanja Palma Ars Acustica

Poleg izbora na skladateljskem Rostrumu ta teden poteka tudi zaključek nagrade Palma Ars Acustica. Od dvanajstih del smo člani evroradijske skupine Ars Acustica že izbrali pet finalistov in med njimi je drugič od začetka podeljevanja tudi slovenski predlog, delo Braneta Zormana Duh dreves | Dotik.


Stran 22 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov