Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neposredni radijski in video prenos
Nocoj ob 19.30 bo v Slovenski filharmoniji četrti koncert iz cikla SMS – Samih mogočnih skladb Orkestra Slovenske filharmonije.
»V vetru« se glasi naslov koncertnega večera in tokrat nam bo veter »pripihal« poletni navdih, ki bo v različnih barvnih odtenkih zvenel pod taktirko gostujočega nemškega dirigenta Axla Koberja. Na odru se mu bo pridružila nemško-etiopska mezzosopranistka Sarah Ferede, ki je tako kot Axel Kober članica düsseldorfske Nemške opere na Renu.
Svoje sodelovanje opisujeta takole:
»Skupaj delava v Nemški operi na Renu, kjer sem šef dirigent. Sarah je članica ansambla. Koliko let že sodelujeva?«
Axel Kober
»Mislim, da osem let. Ja, tako. Sama se trenutno bolj usmerjam k Wagnerju, zato z Axel-om več sodelujeva, kar je odlično.«
Sarah Ferede
Sarah Ferede bo izvedla delo Poletne noči, op. 7 Hectorja Berlioza. Poleg tega bodo na sporedu izbrani odlomki iz dela Sen kresne noči, op. 61 Felixa Mendelssohna, koncertni večer pa se bo začel z Idilo za veliki orkester “V poletnem vetru”Antona Webrna.
Takole pa koncertni večer opisujeta gostujoča umetnika:
»V teh časih, ko na odru ne moremo imeti toliko glasbenikov, rabimo pogosto prirejati programe. Sam sem pravzaprav imel dogovorjen termin za ta koncert, s povsem drugim programom. A smo ga morali v celoti spremeniti. S Slovensko filharmonijo smo se dogovorili, da lahko izvedeno program z maksimalno 30 glasbeniki. Odločili smo se za cikel Poletne noči, op. 7 Hectorja Berlioza in takoj sem pomislil na Sarah. Tako se je odlikoval program za to sodelovanje z orkestrom.
Axel Kober
»Moram biti iskrena. Dokler mi Axel ni predlagal sodelovanja, skladbe nisem poznala. Se pa spominjam, da sem kot otrok dobila album operne pevke Jessye Norman. To je bil moj najljubši cd, ves čas sem ga poslušala. Takrat sem začenjala s petjem in zelo mi je bilo hudo, ker nisem znala peti tako kot ona - ker nisem mogla izvajati skladb, ki so bile na albumu. Med njimi je bila tudi ta Berliozova skladba ... In zdaj jo lahko pojem! ... Zelo težko je reči katera pesem cikla mi je najbolj všeč, vsaka med njimi je posebna na svoj način in tudi zelo zanimiva. Gre namreč za enega izmed prvih orkestrskih pevskih ciklov. Berlioz je z njim tlakoval pot razvoju tega žanra. Cikel je zelo lep ker se začne srečno in konča srečno, kar je precej redko. Navajeni smo na uprizarjanje zgolj enega, močnega čustva, ki dominira v skladbi, tukaj pa je vsaka pesem posebna.«
Sarah Ferede
Za konec pa še razmislek dirigenta Axla Koberja in mezzosopranistke Sarah Ferede o ponenu umetnosti v trenutnih razmerah:
»Mislim, da lahko z glasbo damo veliko. Tako našemu občinstvu kot družbi na splošno. To je v teh časih toliko težje, saj občinstva ni z nami, v dvoranah. A kljub temu je zelo pomembno, da še vedno igramo, ustvarjamo glasbo. Z njo delamo velike spremembe, tako v oziru na naše vizije, poezijo, tranzicijo ... to je nekaj, kar glasba lahko da ljudem. Zato se mi zdi izredno pomembno, da se čimprej vrnemo nazaj na odre in igramo za občinstvo. Da lahko družbi vse to vrnemo nazaj. Lansko leto je pokazalo, da manko glasbe, tudi če se ljudje tega ne zavedamo, pomembno vpliva na naša življenja, razmišljanje, kreativnost ...«
Axel Kober
»Vedno je lepo videti, da si se nekoga dotaknil. Zato je nenavadno, da pred nami ni občinstva, da ni vidne reakcije na našo glasbo. A pomemben se mi zdi občutek kolektivnosti. Trenutno vadimo v operi kar nekaj produkcij, ki jih sicer nismo pokazali, a se mi zdi dobro, da lahko vabimo skupaj. Seveda lahko vadiš tudi sam – delaš na tem, da postaneš boljši umetnik. A če smo se kaj naučili med korono je to ta nujnost kolektivnosti. Da misliš tudi na druge, se zavedaš da se ne vrti vse samo okoli tebe. To se mi zdi zelo pomembno.«
Sarah Ferede
Neposredni radijski in video prenos
Nocoj ob 19.30 bo v Slovenski filharmoniji četrti koncert iz cikla SMS – Samih mogočnih skladb Orkestra Slovenske filharmonije.
»V vetru« se glasi naslov koncertnega večera in tokrat nam bo veter »pripihal« poletni navdih, ki bo v različnih barvnih odtenkih zvenel pod taktirko gostujočega nemškega dirigenta Axla Koberja. Na odru se mu bo pridružila nemško-etiopska mezzosopranistka Sarah Ferede, ki je tako kot Axel Kober članica düsseldorfske Nemške opere na Renu.
Svoje sodelovanje opisujeta takole:
»Skupaj delava v Nemški operi na Renu, kjer sem šef dirigent. Sarah je članica ansambla. Koliko let že sodelujeva?«
Axel Kober
»Mislim, da osem let. Ja, tako. Sama se trenutno bolj usmerjam k Wagnerju, zato z Axel-om več sodelujeva, kar je odlično.«
Sarah Ferede
Sarah Ferede bo izvedla delo Poletne noči, op. 7 Hectorja Berlioza. Poleg tega bodo na sporedu izbrani odlomki iz dela Sen kresne noči, op. 61 Felixa Mendelssohna, koncertni večer pa se bo začel z Idilo za veliki orkester “V poletnem vetru”Antona Webrna.
Takole pa koncertni večer opisujeta gostujoča umetnika:
»V teh časih, ko na odru ne moremo imeti toliko glasbenikov, rabimo pogosto prirejati programe. Sam sem pravzaprav imel dogovorjen termin za ta koncert, s povsem drugim programom. A smo ga morali v celoti spremeniti. S Slovensko filharmonijo smo se dogovorili, da lahko izvedeno program z maksimalno 30 glasbeniki. Odločili smo se za cikel Poletne noči, op. 7 Hectorja Berlioza in takoj sem pomislil na Sarah. Tako se je odlikoval program za to sodelovanje z orkestrom.
Axel Kober
»Moram biti iskrena. Dokler mi Axel ni predlagal sodelovanja, skladbe nisem poznala. Se pa spominjam, da sem kot otrok dobila album operne pevke Jessye Norman. To je bil moj najljubši cd, ves čas sem ga poslušala. Takrat sem začenjala s petjem in zelo mi je bilo hudo, ker nisem znala peti tako kot ona - ker nisem mogla izvajati skladb, ki so bile na albumu. Med njimi je bila tudi ta Berliozova skladba ... In zdaj jo lahko pojem! ... Zelo težko je reči katera pesem cikla mi je najbolj všeč, vsaka med njimi je posebna na svoj način in tudi zelo zanimiva. Gre namreč za enega izmed prvih orkestrskih pevskih ciklov. Berlioz je z njim tlakoval pot razvoju tega žanra. Cikel je zelo lep ker se začne srečno in konča srečno, kar je precej redko. Navajeni smo na uprizarjanje zgolj enega, močnega čustva, ki dominira v skladbi, tukaj pa je vsaka pesem posebna.«
Sarah Ferede
Za konec pa še razmislek dirigenta Axla Koberja in mezzosopranistke Sarah Ferede o ponenu umetnosti v trenutnih razmerah:
»Mislim, da lahko z glasbo damo veliko. Tako našemu občinstvu kot družbi na splošno. To je v teh časih toliko težje, saj občinstva ni z nami, v dvoranah. A kljub temu je zelo pomembno, da še vedno igramo, ustvarjamo glasbo. Z njo delamo velike spremembe, tako v oziru na naše vizije, poezijo, tranzicijo ... to je nekaj, kar glasba lahko da ljudem. Zato se mi zdi izredno pomembno, da se čimprej vrnemo nazaj na odre in igramo za občinstvo. Da lahko družbi vse to vrnemo nazaj. Lansko leto je pokazalo, da manko glasbe, tudi če se ljudje tega ne zavedamo, pomembno vpliva na naša življenja, razmišljanje, kreativnost ...«
Axel Kober
»Vedno je lepo videti, da si se nekoga dotaknil. Zato je nenavadno, da pred nami ni občinstva, da ni vidne reakcije na našo glasbo. A pomemben se mi zdi občutek kolektivnosti. Trenutno vadimo v operi kar nekaj produkcij, ki jih sicer nismo pokazali, a se mi zdi dobro, da lahko vabimo skupaj. Seveda lahko vadiš tudi sam – delaš na tem, da postaneš boljši umetnik. A če smo se kaj naučili med korono je to ta nujnost kolektivnosti. Da misliš tudi na druge, se zavedaš da se ne vrti vse samo okoli tebe. To se mi zdi zelo pomembno.«
Sarah Ferede
V 88. letu je danes preminila slovenska plesalka in plesna pedagoginja Lojzka Žerdin. Rodila se je v Ljubljani, Študirala pa je pri Mary Wigman v Berlinu in leta 1968 diplomirala iz umetniškega plesa in plesne pedagogike. Svoje znanje je izpopolnjevala v Dresdnu, Moskvi, takratnem Leningradu, na Dunaju in v Gradcu. Kot plesna pedagoginja se je nato zaposlila v ljubljanskem Pionirskem domu in na Srednji glasbeni in baletni šoli, kar dvajset let je nato na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo poučevala umetnost giba in s plesno kulturo vplivala na več igralskih generacij. Delovala je v samostojnih nastopih in recitalih, kot koreografinja plesnih skupin na akademiji, v gledaliških predstavah ter pri televizijskih oddajah in na filmu. Kot plesalka sodobnega plesa in koreografinja je ustvarila samostojen slog v plesnem ekspresionizmu.
Vsebine Programa Ars
Razlikovanje med resnico in lažjo je bilo težko v vseh totalitarnih režimih, zdaj pa je še težje zaradi količine informacij in splošne brezbrižnosti. Kako ta nezmožnost razlikovanja oblikuje domači in tuji prostor, je osrednja tema 4. festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki se je začel v četrtek pred tivolsko Švicarijo v Ljubljani. Glasbeni del festivala pa gre spet v smer drznih elektronskih nastopov, postklubske in eksperimentalne elektronske glasbe, ki temelji na iskanju novih zvokov in zaporedij.
Projekt Živih dvorišč v Mariboru je program celoletnega oživljanja mesta Maribor, pri njem pa sodelujejo stanovalci, študenti, dijaki in ustvarjalci iz Društva Hiša! Projekt je tokrat del programa Festivala Lent, ker pa praznujejo letos desetletnico, bodo nekakšna rdeča nit letošnjih dvorišč tudi pogovori o teh mestnih prostorih, ki so pogosto skriti očem in zaznavi.
Neveljaven email naslov