Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava v Vžigalici tematizira praznino v javnem prostoru
Praznina je postala del vsakdanjika. Prazne izložbe gostinskih lokalov, frizerskih salonov in trgovinskih obratov kričé napovedujejo krize, ki nas čakajo. Od danes naprej je v Galeriji Vžigalica v Ljubljani na ogled razstava fotografa Boruta Krajnca Prehajanje. Razstavljeni projekt tematizira praznino v javnem prostoru, na eni strani kot kolateralen učinek boja zoper pandemijo, na drugi pa kot metaforo za posledice, ki se nam neizogibno bližajo.
Tako kot so v Vžigalici prejšnjo razstavo prilagodili sedanjim razmeram in jo delno namestili v izložbena okna galerije, so tudi tokrat nekaj fotografij razstavili tako, da so dan in noč na ogled z ulice, v notranjosti pa se vrti projekcija preostalih fotografij. S to odločitvijo so zagotovili, da bi njihova razstava, če bi se kulturne ustanove znova zaprle, pravzaprav ostala odprta. Hkrati pa gre za pretanjen kuratorski komentar o temi razstavnega projekta, pojasni Jani Pirnat.
Prehajanje je v svojem bistvu gverilska umetniška akcija, kjer Borut Krajnc nasloni širokokotni objektiv na steklo izložbe in pritisne sprožilec. In to počne znova in znova, in z vsako novo fotografijo je njegovo sporočilo še močnejše. Na fotografiji vidimo notranjost obrata, ki je po sili razmer zaprt, na robovih pa lahko zaznamo odseve prav tako izpraznjene ulice.
Fotografije odsevajo hkratni občutji – na prvi pogled je popolna fizična odsotnost človeka skorajda pomirjajoča. A dlje, ko sedimo pred projekcijo, ki v neskončni zanki niza eno prazno izložbo za drugo, eno podobo izpraznjenega mesta za drugo, bolj se pomirjajoča občutja zamenjujejo z občutji neugodja in apokaliptičnega strahu. Si sploh upamo zamisliti krizo, ki bo prišla za sedanjo?
Razstava v Vžigalici tematizira praznino v javnem prostoru
Praznina je postala del vsakdanjika. Prazne izložbe gostinskih lokalov, frizerskih salonov in trgovinskih obratov kričé napovedujejo krize, ki nas čakajo. Od danes naprej je v Galeriji Vžigalica v Ljubljani na ogled razstava fotografa Boruta Krajnca Prehajanje. Razstavljeni projekt tematizira praznino v javnem prostoru, na eni strani kot kolateralen učinek boja zoper pandemijo, na drugi pa kot metaforo za posledice, ki se nam neizogibno bližajo.
Tako kot so v Vžigalici prejšnjo razstavo prilagodili sedanjim razmeram in jo delno namestili v izložbena okna galerije, so tudi tokrat nekaj fotografij razstavili tako, da so dan in noč na ogled z ulice, v notranjosti pa se vrti projekcija preostalih fotografij. S to odločitvijo so zagotovili, da bi njihova razstava, če bi se kulturne ustanove znova zaprle, pravzaprav ostala odprta. Hkrati pa gre za pretanjen kuratorski komentar o temi razstavnega projekta, pojasni Jani Pirnat.
Prehajanje je v svojem bistvu gverilska umetniška akcija, kjer Borut Krajnc nasloni širokokotni objektiv na steklo izložbe in pritisne sprožilec. In to počne znova in znova, in z vsako novo fotografijo je njegovo sporočilo še močnejše. Na fotografiji vidimo notranjost obrata, ki je po sili razmer zaprt, na robovih pa lahko zaznamo odseve prav tako izpraznjene ulice.
Fotografije odsevajo hkratni občutji – na prvi pogled je popolna fizična odsotnost človeka skorajda pomirjajoča. A dlje, ko sedimo pred projekcijo, ki v neskončni zanki niza eno prazno izložbo za drugo, eno podobo izpraznjenega mesta za drugo, bolj se pomirjajoča občutja zamenjujejo z občutji neugodja in apokaliptičnega strahu. Si sploh upamo zamisliti krizo, ki bo prišla za sedanjo?
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov