Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tretji koncert cikla VIP Slovenske filharmonije z religiozno glasbo na temo smrti in posmrtnega življenja
Nocoj ob 19.30 se bo v Slovenski filharmoniji začel tretji koncert iz cikla VIP – Vokalno-instrumentalnega programa, ki bo z naslovom Vdanost postregel z dvema skladbama s temo smrti in posmrtnega življenja – koralom Življenje moje je končano Johanna Christopha Bacha in Pogrebno glasbo Heinricha Schütza. Koncert je posvečen žrtvam epidemije ter njihovim svojcem, slišite pa lahko tudi neposredni prenos na našem programu.
Petek, 12. 3. ob 19.30
Neposredni prenos: Vdanost z Bachom in Schützom
Koncert, ki mu ni usojeno, bi lahko rekli, kajti potem ko so ga zaradi protikoronskih ukrepov že enkrat prestavili, tudi danes ne bo zazvenel v celoti – zaradi bolezni v zboru bo odpadla zadnja točka koncerta, Brucknerjeva druga maša v e-molu.
Ta čas glasbenikom ni naklonjen.
Biti glasbenik med pandemijo je še posebno težko, saj naj ne bi ustvarjali z namenom, da zavarujemo človeška življenja. Na drugi strani pa zdaj res potrebujemo glasbo, da lahko prenašamo to težo. Mi glasbeniki moramo biti zelo previdni – če že nastopamo – ohranjati moramo razdaljo in ves čas nositi maske, to pa zelo oteži izvajanje, še posebno za zbor. Poleg tega se mi zdi pomembno tudi to, da izvajamo glasbo, ki ima globlji pomen in v tem težkem obdobju pomaga ljudem.
Tako glavni gostujoči dirigent Slovenske filharmonije Philipp von Steinaecker, ki bo vodil izvedbo nocojšnjega koncerta. Na njem bo torej zvenela glasba Bacha in Schütza.
Johan Christian Bach je bil stric Johana Sebastiana Bacha in je verjetno najzanimivejši izmed zgodnjih članov družine Bach. Slišali bomo krajšo zborovsko skladbo z naslovom Dovolj je, ki pripoveduje o umiranju. Zbor poje: Ob koncu življenja me ni strah, saj se vračam k Jezusu. Moji ljubi, ki ostajate, ne jočite, ne bodite žalostni, saj je to najsrečnejši dan mojega življenja.
To skladbo smo postavili pred Schützevo Pogrebno glasbo, ki se mi prav tako zdi izjemna. Napisal jo je za pogrebne procesije, izvajali pa so jo po maši, medtem ko so hodili proti grobu in potem ob njem. Tudi ta skladba prinaša nekakšno protestantsko sporočilo »Ne boj se smrti.« Življenje je težko, v smrti pa bo vse dobro, če si seveda dobro živel. Zanimivo se mi zdi, kako tolažilna je v odnosu do smrti.
Obe deli na sporedu izražata globoko vero in pripravljenost na soočenje s smrtjo, ki je današnjemu času tuja, našim ušesom pa zvenita meditativno in spokojno.
Poslušajte ju torej nocoj ob pol osmih zvečer v interpretaciji članov Zbora Slovenske filharmonije, instrumentalistov in dirigenta Philippa von Steinaeckerja.
Tretji koncert cikla VIP Slovenske filharmonije z religiozno glasbo na temo smrti in posmrtnega življenja
Nocoj ob 19.30 se bo v Slovenski filharmoniji začel tretji koncert iz cikla VIP – Vokalno-instrumentalnega programa, ki bo z naslovom Vdanost postregel z dvema skladbama s temo smrti in posmrtnega življenja – koralom Življenje moje je končano Johanna Christopha Bacha in Pogrebno glasbo Heinricha Schütza. Koncert je posvečen žrtvam epidemije ter njihovim svojcem, slišite pa lahko tudi neposredni prenos na našem programu.
Petek, 12. 3. ob 19.30
Neposredni prenos: Vdanost z Bachom in Schützom
Koncert, ki mu ni usojeno, bi lahko rekli, kajti potem ko so ga zaradi protikoronskih ukrepov že enkrat prestavili, tudi danes ne bo zazvenel v celoti – zaradi bolezni v zboru bo odpadla zadnja točka koncerta, Brucknerjeva druga maša v e-molu.
Ta čas glasbenikom ni naklonjen.
Biti glasbenik med pandemijo je še posebno težko, saj naj ne bi ustvarjali z namenom, da zavarujemo človeška življenja. Na drugi strani pa zdaj res potrebujemo glasbo, da lahko prenašamo to težo. Mi glasbeniki moramo biti zelo previdni – če že nastopamo – ohranjati moramo razdaljo in ves čas nositi maske, to pa zelo oteži izvajanje, še posebno za zbor. Poleg tega se mi zdi pomembno tudi to, da izvajamo glasbo, ki ima globlji pomen in v tem težkem obdobju pomaga ljudem.
Tako glavni gostujoči dirigent Slovenske filharmonije Philipp von Steinaecker, ki bo vodil izvedbo nocojšnjega koncerta. Na njem bo torej zvenela glasba Bacha in Schütza.
Johan Christian Bach je bil stric Johana Sebastiana Bacha in je verjetno najzanimivejši izmed zgodnjih članov družine Bach. Slišali bomo krajšo zborovsko skladbo z naslovom Dovolj je, ki pripoveduje o umiranju. Zbor poje: Ob koncu življenja me ni strah, saj se vračam k Jezusu. Moji ljubi, ki ostajate, ne jočite, ne bodite žalostni, saj je to najsrečnejši dan mojega življenja.
To skladbo smo postavili pred Schützevo Pogrebno glasbo, ki se mi prav tako zdi izjemna. Napisal jo je za pogrebne procesije, izvajali pa so jo po maši, medtem ko so hodili proti grobu in potem ob njem. Tudi ta skladba prinaša nekakšno protestantsko sporočilo »Ne boj se smrti.« Življenje je težko, v smrti pa bo vse dobro, če si seveda dobro živel. Zanimivo se mi zdi, kako tolažilna je v odnosu do smrti.
Obe deli na sporedu izražata globoko vero in pripravljenost na soočenje s smrtjo, ki je današnjemu času tuja, našim ušesom pa zvenita meditativno in spokojno.
Poslušajte ju torej nocoj ob pol osmih zvečer v interpretaciji članov Zbora Slovenske filharmonije, instrumentalistov in dirigenta Philippa von Steinaeckerja.
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov