Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izzivalni, škandalozni, prepovedani, spoštovani, občudovani
Ob nekaterih glasbenikih trzne le še spomin staršev, pri njihovih najstnikih pa vprašanje ''ali jih poznaš'' izzove le skomig z rameni. In kaj naj rečemo o skupini Laibach, ki ob svoji jekleni identiteti deluje, kot da je nespremenljiva, hkrati pa brezčásna in vedno aktualna? Prav zdaj poslušamo skladbo Brat moj – letos so jo oživili v videospotu, ki je nastal po animiranem filmu Celica avtorja Dušana Kastelica. Njegova na tla prikovana bitja so se iz modrih tokrat prelevila v siva in dobila rdeče poudarke. Ja, dobrih 40 let je od nastanka Laibacha, avantgardne slovenske umetniške skupine, ki si je z več tisoč koncerti po vsem svetu in več kot milijonom prodanih plošč prislužila mednarodni sloves. In zdaj si tam, kjer se je vse začelo, v Trbovljah, v Zasavskem muzeju, lahko ogledamo pregledno razstavo Laibach 4 dekade, kustos je Gregor Jerman.
Razstava je osredotočena na glasbeno delovanja skupine Liabach, predstavljeni pa so tudi vsi drugi dogodki, od razstav do inštalacij in performansov ter vpetosti Laibacha v umetniško skupino NSK, Neue Slowenische Kunst. Vse to kaže na njihovo širino, ki presega le zvočno umetnost. Nenazadnje so začeli z likovno dejavnostjo.
O njih so pisali številni teoretiki, filozofi, novinarji. Na željo skupine Laibach so v Zasavskem muzeju digitalizirali in uredili njen arhiv, nastala je baza z okoli 6000 članki z vsega sveta.
Poleg številnih predmetov so tu še plakati in posebnost razstave je aplikacija AR Laibach, ki jih oživi v navidezni resničnosti. Nastala je v sodelovanju DDTlab - RUK in Srednje tehniške in poklicne šola Trbovlje, njen avtor je dijak Matic Bernot.
Ob 40-letnici delovanja skupine so pripravili tudi 56 strani dolgo publikacijo v slovenskem in angleškem jeziku. V Zasavskem muzeju Trbovlje pa torej do septembra razstava Laibach 4 dekade, in kot še poudari kustos Gregor Jerman: danes razstava, v prihodnosti, upamo, tudi muzej! Nekoč izzivalnih, škandaloznih, prepovedanih, danes izzivalnih, škandaloznih ter spoštovanih in občudovanih.
Izzivalni, škandalozni, prepovedani, spoštovani, občudovani
Ob nekaterih glasbenikih trzne le še spomin staršev, pri njihovih najstnikih pa vprašanje ''ali jih poznaš'' izzove le skomig z rameni. In kaj naj rečemo o skupini Laibach, ki ob svoji jekleni identiteti deluje, kot da je nespremenljiva, hkrati pa brezčásna in vedno aktualna? Prav zdaj poslušamo skladbo Brat moj – letos so jo oživili v videospotu, ki je nastal po animiranem filmu Celica avtorja Dušana Kastelica. Njegova na tla prikovana bitja so se iz modrih tokrat prelevila v siva in dobila rdeče poudarke. Ja, dobrih 40 let je od nastanka Laibacha, avantgardne slovenske umetniške skupine, ki si je z več tisoč koncerti po vsem svetu in več kot milijonom prodanih plošč prislužila mednarodni sloves. In zdaj si tam, kjer se je vse začelo, v Trbovljah, v Zasavskem muzeju, lahko ogledamo pregledno razstavo Laibach 4 dekade, kustos je Gregor Jerman.
Razstava je osredotočena na glasbeno delovanja skupine Liabach, predstavljeni pa so tudi vsi drugi dogodki, od razstav do inštalacij in performansov ter vpetosti Laibacha v umetniško skupino NSK, Neue Slowenische Kunst. Vse to kaže na njihovo širino, ki presega le zvočno umetnost. Nenazadnje so začeli z likovno dejavnostjo.
O njih so pisali številni teoretiki, filozofi, novinarji. Na željo skupine Laibach so v Zasavskem muzeju digitalizirali in uredili njen arhiv, nastala je baza z okoli 6000 članki z vsega sveta.
Poleg številnih predmetov so tu še plakati in posebnost razstave je aplikacija AR Laibach, ki jih oživi v navidezni resničnosti. Nastala je v sodelovanju DDTlab - RUK in Srednje tehniške in poklicne šola Trbovlje, njen avtor je dijak Matic Bernot.
Ob 40-letnici delovanja skupine so pripravili tudi 56 strani dolgo publikacijo v slovenskem in angleškem jeziku. V Zasavskem muzeju Trbovlje pa torej do septembra razstava Laibach 4 dekade, in kot še poudari kustos Gregor Jerman: danes razstava, v prihodnosti, upamo, tudi muzej! Nekoč izzivalnih, škandaloznih, prepovedanih, danes izzivalnih, škandaloznih ter spoštovanih in občudovanih.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov