Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izzivalni, škandalozni, prepovedani, spoštovani, občudovani
Ob nekaterih glasbenikih trzne le še spomin staršev, pri njihovih najstnikih pa vprašanje ''ali jih poznaš'' izzove le skomig z rameni. In kaj naj rečemo o skupini Laibach, ki ob svoji jekleni identiteti deluje, kot da je nespremenljiva, hkrati pa brezčásna in vedno aktualna? Prav zdaj poslušamo skladbo Brat moj – letos so jo oživili v videospotu, ki je nastal po animiranem filmu Celica avtorja Dušana Kastelica. Njegova na tla prikovana bitja so se iz modrih tokrat prelevila v siva in dobila rdeče poudarke. Ja, dobrih 40 let je od nastanka Laibacha, avantgardne slovenske umetniške skupine, ki si je z več tisoč koncerti po vsem svetu in več kot milijonom prodanih plošč prislužila mednarodni sloves. In zdaj si tam, kjer se je vse začelo, v Trbovljah, v Zasavskem muzeju, lahko ogledamo pregledno razstavo Laibach 4 dekade, kustos je Gregor Jerman.
Razstava je osredotočena na glasbeno delovanja skupine Liabach, predstavljeni pa so tudi vsi drugi dogodki, od razstav do inštalacij in performansov ter vpetosti Laibacha v umetniško skupino NSK, Neue Slowenische Kunst. Vse to kaže na njihovo širino, ki presega le zvočno umetnost. Nenazadnje so začeli z likovno dejavnostjo.
O njih so pisali številni teoretiki, filozofi, novinarji. Na željo skupine Laibach so v Zasavskem muzeju digitalizirali in uredili njen arhiv, nastala je baza z okoli 6000 članki z vsega sveta.
Poleg številnih predmetov so tu še plakati in posebnost razstave je aplikacija AR Laibach, ki jih oživi v navidezni resničnosti. Nastala je v sodelovanju DDTlab - RUK in Srednje tehniške in poklicne šola Trbovlje, njen avtor je dijak Matic Bernot.
Ob 40-letnici delovanja skupine so pripravili tudi 56 strani dolgo publikacijo v slovenskem in angleškem jeziku. V Zasavskem muzeju Trbovlje pa torej do septembra razstava Laibach 4 dekade, in kot še poudari kustos Gregor Jerman: danes razstava, v prihodnosti, upamo, tudi muzej! Nekoč izzivalnih, škandaloznih, prepovedanih, danes izzivalnih, škandaloznih ter spoštovanih in občudovanih.
Izzivalni, škandalozni, prepovedani, spoštovani, občudovani
Ob nekaterih glasbenikih trzne le še spomin staršev, pri njihovih najstnikih pa vprašanje ''ali jih poznaš'' izzove le skomig z rameni. In kaj naj rečemo o skupini Laibach, ki ob svoji jekleni identiteti deluje, kot da je nespremenljiva, hkrati pa brezčásna in vedno aktualna? Prav zdaj poslušamo skladbo Brat moj – letos so jo oživili v videospotu, ki je nastal po animiranem filmu Celica avtorja Dušana Kastelica. Njegova na tla prikovana bitja so se iz modrih tokrat prelevila v siva in dobila rdeče poudarke. Ja, dobrih 40 let je od nastanka Laibacha, avantgardne slovenske umetniške skupine, ki si je z več tisoč koncerti po vsem svetu in več kot milijonom prodanih plošč prislužila mednarodni sloves. In zdaj si tam, kjer se je vse začelo, v Trbovljah, v Zasavskem muzeju, lahko ogledamo pregledno razstavo Laibach 4 dekade, kustos je Gregor Jerman.
Razstava je osredotočena na glasbeno delovanja skupine Liabach, predstavljeni pa so tudi vsi drugi dogodki, od razstav do inštalacij in performansov ter vpetosti Laibacha v umetniško skupino NSK, Neue Slowenische Kunst. Vse to kaže na njihovo širino, ki presega le zvočno umetnost. Nenazadnje so začeli z likovno dejavnostjo.
O njih so pisali številni teoretiki, filozofi, novinarji. Na željo skupine Laibach so v Zasavskem muzeju digitalizirali in uredili njen arhiv, nastala je baza z okoli 6000 članki z vsega sveta.
Poleg številnih predmetov so tu še plakati in posebnost razstave je aplikacija AR Laibach, ki jih oživi v navidezni resničnosti. Nastala je v sodelovanju DDTlab - RUK in Srednje tehniške in poklicne šola Trbovlje, njen avtor je dijak Matic Bernot.
Ob 40-letnici delovanja skupine so pripravili tudi 56 strani dolgo publikacijo v slovenskem in angleškem jeziku. V Zasavskem muzeju Trbovlje pa torej do septembra razstava Laibach 4 dekade, in kot še poudari kustos Gregor Jerman: danes razstava, v prihodnosti, upamo, tudi muzej! Nekoč izzivalnih, škandaloznih, prepovedanih, danes izzivalnih, škandaloznih ter spoštovanih in občudovanih.
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov