Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot dan pripovedništva, dan frankofonije, dan poezije – ali kot čisto običajen dan
Od leta 2004 je 20. marec tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb.
Z mislijo na svetovni dan pripovedništva, praznik ustnega pripovedovanja zgodb, smo se podali v Porabje. Pravljice, pripovedke, legende in drugo izročilo je med prebivalci devetih porabskih slovenskih vasi zbral Karel Krajczar in ga pod vodstvom dr. Marije Stanonik leta 1996 objavil v knjigi Kralič pa lejpa Vida. Izšla je v zbirki Glasovi, ki je združila kar 31 knjig z zgodbami in pripovedkami v narečnih besedilih iz vseh slovenskih regij. Ob izidu Krajczarjeve knjige je nastala tudi oddaja Literarni večer v režiji Igorja Likarja in z uvodnimi besedami dr. Marije Stanonik. Slišali boste, kako pogost je bil v porabskih pripovedkah motiv kazni, tudi kaj o izvoru sveta ali hudiču. In kot drugod se tudi v porabskih pravljicah pojavljajo ženske, sicer običajne gospodinje, ki se spremenijo v čarovnice.
Literarna matineja - Kralič pa lejpa Vida
Praznik pripovedništva izvira s Švedske, kjer ga poznajo že iz 90-ih let minulega stoletja, v zadnjem dobrem desetletju in pol pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. V Literarnem nokturnu se ga spominjamo z izborom povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najbolj obsežne zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, za oddajo pa smo izbrali nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so to tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Izbor besedil interpretira Blaž Šef.
Literarni nokturno - Divji lovec ali Hrust. Gorni mož (in nekatere druge)
Če je v epidemiji mogoče najti kaj dobrega, so to morda nove zgodbe. Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato - Sarival Sosič. Zgodbo Na drevesu interpretira Jožef Ropoša.
Literarni nokturno - Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu
Mednarodni dan frankofonije 20. marca praznujejo države, ki jih druži francoski jezik, z njim pa izkazujejo odločenost za skupno delovanje v službi miru, sodelovanja, solidarnosti, trajnostnega razvoja in medkulturnega dialoga – to so namreč vrednote, ki jih zagovarja 84 držav oziroma vlad članic Mednarodne organizacije za frankofonijo, v kateri ima Slovenija status opazovalke.
Na radiu bomo dan frankofonije zaznamovali kako drugače kot slovensko – s prevedenimi odlomki iz del francosko pišočih avtorjev.
V oddaji Izbrana proza bomo verjetno prvič v slovenščini predstavili francoskega pisatelja Yvesa Raveyja, rojenega leta 1953, avtorja dvajsetih romanov in sedmih gledaliških iger. Zlasti zadnja dela, kot so Ugrabitev, Nenavaden notar in Hčerka mojega najboljšega prijatelja, so nekakšne črne kriminalke, katerih prvoosebni pripovedovalec je bolj ali manj spreten slepar, pripravljen na najbolj cinične goljufije, ki pa mu njegove spletke in nakane - po humornih, tudi absurdnih preobratih - praviloma spodletijo. Aleš Berger je za radio prevedel nekaj uvodnih strani iz romana Trije dnevi pri moji teti, ki je izšel leta 2017.
Izbrana proza - Yves Ravey: Trije dnevi pri moji teti
V Literarnem nokturnu pa bo prav tako premierno nastopil francoski avtor Louis René des Forets, rojen leta 1918 v Parizu. Danes je znan in priznan po romanih Berači in Bebljač, izdanih kmalu po drugi svetovni vojni, ko sta zaradi svoje hermetičnosti dosegla le ozek krog bralcev. Širše priljubljen je, paradoksalno, postal na starost: leta 1997, štiri leta pred smrtjo, je izdal knjigo Ostinato, v kateri je pod naslovom iz glasbene terminologije zbral poetične prebliske iz preteklih let. Nekaj jih je prevedel mojster Aleš Berger.
Literarni nokturno - Louis René des Forets: Ostinati
Unesco je leta 1999 21. marec razglasil za svetovni dan poezije z namenom spodbujanja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu. Ars se tem ciljem pridružuje tako rekoč iz dneva v dan, za prvi pomladni dan pa smo za oddajo Literarni nokturno izbrali arhivsko oddajo z naslovom Pesniki o pesnjenju. Romunski pesnik, dva češka in dva poljska pesnika, vsi rojeni pred in med drugo svetovno vojno, se v njej na pesniški način ukvarjajo prav s tem, kar delajo: pesnjenjem in pesmijo. Jiři Začek je napisal pesem Napisati pesem, Kazimirz Wierzynski: Verz, Marin Sorescu: Umetnikov portret, Michal Černik: Dnevi in Jaroslaw Iwaskiewicz: Brez naslova. Prevedel jih je Branko Šömen, interpretiral pa dramski igralec Jurij Souček.
Literarni nokturno - Pesmi o pesnjenju
Tudi Literarni portret bo docela pesniški. Namenili ga bomo Juretu Deteli, pesniku, ki se je rodil leta 1951, umrl pa leta 1992.V času njegovega življenja sta izšli samostojni pesniški zbirki Zemljevidi leta 1978 ter Mah in srebro leta 1983. Sodeloval je pri več skupinskih zbornikih, njegova poezija je izhajala tudi po njegovi prezgodnji smrti. Literarni portret Jureta Detele je leta 1985 pripravil pesnik Aleš Debeljak; poezijo je interpretiral dramski igralec Vojko Zidar, režiser je bil Gregor Tozon.
Literarni portret - Jure Detela
Pesniška pa bosta tudi ponedeljkov in torkov Literarni nokturno, ki bosta namenjena ustvarjanju dveh pomembnih sodobnih ameriških pesnikov: Billyja Collinsa in Galwaya Kinnella.
Billy Collins se je rodil leta 1941, študiral je angleščino, ki jo danes tudi predava. Doslej je napisal vrsto pesniških zbirk, za njegovo poezijo pa je značilna na videz lahkotna igrivost o vsakdanjostih, ki pa ima vedno neko ironično poanto ali pa se za njo skriva globoka čustvena občutljivost. Billy Collins sodi med najbolj priljubljene sodobne ameriške pesnike. Pesmi, ki jih boste slišali, so vzete iz njegove zbirke Ljubezen na slepo srečo iz leta 2013. Prevedla jih je Miriam Drev.
Sedemdelna pesnitev Medved enega vodilnih ameriških pesnikov 20. stoletja, Galwaya Kinnella, velja za kultno delo. Je predmet zmeraj novih interpretacij, vsakič malo drugačnih branj, ki pa bi jih v osnovi lahko razdelili v dve skupini: v tista, ki v lovčevem zasledovanju medveda vidijo prispodobo za odnos do animalične strani naše duševnosti, druga branja pa druži prepričanje, da Kinnellova pesem ponazarja govorčev odnos do poezije. Pesnitev je prevedla Tina Kozin.
Literarni nokturno - Galway Kinnell: Medved
Izkušnja matere samohranilke Anne Boyer, ki mora na zdravljenje raka, postane izhodišče za prepričljivo in pronicljivo raziskovanje bolezni, ki se opira na vire, ki segajo od zapisovalca sanj iz antičnega Rima do sodobnih vlogeric, prevarantov in malikovalcev v povezavi z rakom. Avtorica, ki ji namenjamo oddajo Spomini, pisma in potopisi, s prstom pokaže na splošno razširjeno obremenjevanje pacientov z osebno krivdo za raka – jedel si preveč šunke, pil preveč alkohola ali pokadila preveč cigaret – nato pa uperi pogled širše v onesnaženi svet, ki nas obdaja, z neenakopravnostjo in izkoriščevalskimi delovnimi razmerami, ki nam sami po sebi povzročajo bolezni. Razišče šarlatanstvo in njegove žrtve ter ekološko ceno raka v kapitalizmu, poglobi pa se tudi v dolg seznam žensk, ki so tako kot ona pisale o svoji bolezni in tudi umiranju. Odlomek iz knjige Anne Boyer: Trdoživa je prevedla Miriam Drev.
Interpretira Maja Sever.
Spomini, pisma in potopisi - Anne Boyer: Trdoživa
Spored literarnih oddaj med 21. in 28. marcem 2021
21. marec
14.05 Humoreska tega tedna – Giovannino Guareschi: Don Camillo in 'Operacija pes'
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Anne Boyer: Trdoživa
19.50 Literarni nokturno – Pesmi o pesnjenju
22.05 Literarni portret – Jure Detela22. marec
19.15 Literarni nokturno – Billy Collins: Pesmi23. marec
19.15 Literarni nokturno – Galway Kinnell: Medved
21.00 Literarni večer – Roger Martin du Gard24. marec
11.05 Literarna matineja
19.15 Literarni nokturno – Jože Felc: Sova v krošnji25. marec
19.15 Literarni nokturno – Jože Sevljak: Matere, matere26. marec
19.15 Literarni nokturno – Fiametta - Zarja Vršič: Kako sem postala27. marec
18.00 Izbrana proza – Nathan Hill: Vodni duh
19.45 Literarni nokturno – Milan Jesih: Grenki sadeži pravice
Kot dan pripovedništva, dan frankofonije, dan poezije – ali kot čisto običajen dan
Od leta 2004 je 20. marec tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb.
Z mislijo na svetovni dan pripovedništva, praznik ustnega pripovedovanja zgodb, smo se podali v Porabje. Pravljice, pripovedke, legende in drugo izročilo je med prebivalci devetih porabskih slovenskih vasi zbral Karel Krajczar in ga pod vodstvom dr. Marije Stanonik leta 1996 objavil v knjigi Kralič pa lejpa Vida. Izšla je v zbirki Glasovi, ki je združila kar 31 knjig z zgodbami in pripovedkami v narečnih besedilih iz vseh slovenskih regij. Ob izidu Krajczarjeve knjige je nastala tudi oddaja Literarni večer v režiji Igorja Likarja in z uvodnimi besedami dr. Marije Stanonik. Slišali boste, kako pogost je bil v porabskih pripovedkah motiv kazni, tudi kaj o izvoru sveta ali hudiču. In kot drugod se tudi v porabskih pravljicah pojavljajo ženske, sicer običajne gospodinje, ki se spremenijo v čarovnice.
Literarna matineja - Kralič pa lejpa Vida
Praznik pripovedništva izvira s Švedske, kjer ga poznajo že iz 90-ih let minulega stoletja, v zadnjem dobrem desetletju in pol pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. V Literarnem nokturnu se ga spominjamo z izborom povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najbolj obsežne zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, za oddajo pa smo izbrali nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so to tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Izbor besedil interpretira Blaž Šef.
Literarni nokturno - Divji lovec ali Hrust. Gorni mož (in nekatere druge)
Če je v epidemiji mogoče najti kaj dobrega, so to morda nove zgodbe. Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato - Sarival Sosič. Zgodbo Na drevesu interpretira Jožef Ropoša.
Literarni nokturno - Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu
Mednarodni dan frankofonije 20. marca praznujejo države, ki jih druži francoski jezik, z njim pa izkazujejo odločenost za skupno delovanje v službi miru, sodelovanja, solidarnosti, trajnostnega razvoja in medkulturnega dialoga – to so namreč vrednote, ki jih zagovarja 84 držav oziroma vlad članic Mednarodne organizacije za frankofonijo, v kateri ima Slovenija status opazovalke.
Na radiu bomo dan frankofonije zaznamovali kako drugače kot slovensko – s prevedenimi odlomki iz del francosko pišočih avtorjev.
V oddaji Izbrana proza bomo verjetno prvič v slovenščini predstavili francoskega pisatelja Yvesa Raveyja, rojenega leta 1953, avtorja dvajsetih romanov in sedmih gledaliških iger. Zlasti zadnja dela, kot so Ugrabitev, Nenavaden notar in Hčerka mojega najboljšega prijatelja, so nekakšne črne kriminalke, katerih prvoosebni pripovedovalec je bolj ali manj spreten slepar, pripravljen na najbolj cinične goljufije, ki pa mu njegove spletke in nakane - po humornih, tudi absurdnih preobratih - praviloma spodletijo. Aleš Berger je za radio prevedel nekaj uvodnih strani iz romana Trije dnevi pri moji teti, ki je izšel leta 2017.
Izbrana proza - Yves Ravey: Trije dnevi pri moji teti
V Literarnem nokturnu pa bo prav tako premierno nastopil francoski avtor Louis René des Forets, rojen leta 1918 v Parizu. Danes je znan in priznan po romanih Berači in Bebljač, izdanih kmalu po drugi svetovni vojni, ko sta zaradi svoje hermetičnosti dosegla le ozek krog bralcev. Širše priljubljen je, paradoksalno, postal na starost: leta 1997, štiri leta pred smrtjo, je izdal knjigo Ostinato, v kateri je pod naslovom iz glasbene terminologije zbral poetične prebliske iz preteklih let. Nekaj jih je prevedel mojster Aleš Berger.
Literarni nokturno - Louis René des Forets: Ostinati
Unesco je leta 1999 21. marec razglasil za svetovni dan poezije z namenom spodbujanja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu. Ars se tem ciljem pridružuje tako rekoč iz dneva v dan, za prvi pomladni dan pa smo za oddajo Literarni nokturno izbrali arhivsko oddajo z naslovom Pesniki o pesnjenju. Romunski pesnik, dva češka in dva poljska pesnika, vsi rojeni pred in med drugo svetovno vojno, se v njej na pesniški način ukvarjajo prav s tem, kar delajo: pesnjenjem in pesmijo. Jiři Začek je napisal pesem Napisati pesem, Kazimirz Wierzynski: Verz, Marin Sorescu: Umetnikov portret, Michal Černik: Dnevi in Jaroslaw Iwaskiewicz: Brez naslova. Prevedel jih je Branko Šömen, interpretiral pa dramski igralec Jurij Souček.
Literarni nokturno - Pesmi o pesnjenju
Tudi Literarni portret bo docela pesniški. Namenili ga bomo Juretu Deteli, pesniku, ki se je rodil leta 1951, umrl pa leta 1992.V času njegovega življenja sta izšli samostojni pesniški zbirki Zemljevidi leta 1978 ter Mah in srebro leta 1983. Sodeloval je pri več skupinskih zbornikih, njegova poezija je izhajala tudi po njegovi prezgodnji smrti. Literarni portret Jureta Detele je leta 1985 pripravil pesnik Aleš Debeljak; poezijo je interpretiral dramski igralec Vojko Zidar, režiser je bil Gregor Tozon.
Literarni portret - Jure Detela
Pesniška pa bosta tudi ponedeljkov in torkov Literarni nokturno, ki bosta namenjena ustvarjanju dveh pomembnih sodobnih ameriških pesnikov: Billyja Collinsa in Galwaya Kinnella.
Billy Collins se je rodil leta 1941, študiral je angleščino, ki jo danes tudi predava. Doslej je napisal vrsto pesniških zbirk, za njegovo poezijo pa je značilna na videz lahkotna igrivost o vsakdanjostih, ki pa ima vedno neko ironično poanto ali pa se za njo skriva globoka čustvena občutljivost. Billy Collins sodi med najbolj priljubljene sodobne ameriške pesnike. Pesmi, ki jih boste slišali, so vzete iz njegove zbirke Ljubezen na slepo srečo iz leta 2013. Prevedla jih je Miriam Drev.
Sedemdelna pesnitev Medved enega vodilnih ameriških pesnikov 20. stoletja, Galwaya Kinnella, velja za kultno delo. Je predmet zmeraj novih interpretacij, vsakič malo drugačnih branj, ki pa bi jih v osnovi lahko razdelili v dve skupini: v tista, ki v lovčevem zasledovanju medveda vidijo prispodobo za odnos do animalične strani naše duševnosti, druga branja pa druži prepričanje, da Kinnellova pesem ponazarja govorčev odnos do poezije. Pesnitev je prevedla Tina Kozin.
Literarni nokturno - Galway Kinnell: Medved
Izkušnja matere samohranilke Anne Boyer, ki mora na zdravljenje raka, postane izhodišče za prepričljivo in pronicljivo raziskovanje bolezni, ki se opira na vire, ki segajo od zapisovalca sanj iz antičnega Rima do sodobnih vlogeric, prevarantov in malikovalcev v povezavi z rakom. Avtorica, ki ji namenjamo oddajo Spomini, pisma in potopisi, s prstom pokaže na splošno razširjeno obremenjevanje pacientov z osebno krivdo za raka – jedel si preveč šunke, pil preveč alkohola ali pokadila preveč cigaret – nato pa uperi pogled širše v onesnaženi svet, ki nas obdaja, z neenakopravnostjo in izkoriščevalskimi delovnimi razmerami, ki nam sami po sebi povzročajo bolezni. Razišče šarlatanstvo in njegove žrtve ter ekološko ceno raka v kapitalizmu, poglobi pa se tudi v dolg seznam žensk, ki so tako kot ona pisale o svoji bolezni in tudi umiranju. Odlomek iz knjige Anne Boyer: Trdoživa je prevedla Miriam Drev.
Interpretira Maja Sever.
Spomini, pisma in potopisi - Anne Boyer: Trdoživa
Spored literarnih oddaj med 21. in 28. marcem 2021
21. marec
14.05 Humoreska tega tedna – Giovannino Guareschi: Don Camillo in 'Operacija pes'
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Anne Boyer: Trdoživa
19.50 Literarni nokturno – Pesmi o pesnjenju
22.05 Literarni portret – Jure Detela22. marec
19.15 Literarni nokturno – Billy Collins: Pesmi23. marec
19.15 Literarni nokturno – Galway Kinnell: Medved
21.00 Literarni večer – Roger Martin du Gard24. marec
11.05 Literarna matineja
19.15 Literarni nokturno – Jože Felc: Sova v krošnji25. marec
19.15 Literarni nokturno – Jože Sevljak: Matere, matere26. marec
19.15 Literarni nokturno – Fiametta - Zarja Vršič: Kako sem postala27. marec
18.00 Izbrana proza – Nathan Hill: Vodni duh
19.45 Literarni nokturno – Milan Jesih: Grenki sadeži pravice
Inovacije v sodobni glasbi so se dolgo ukvarjale predvsem z novimi zvoki. Nova zvočila, novi instrumenti so celo 20. stoletje prinašali nove načina ustvarjanja, preobražanja, kombiniranja teh zvokov in tu so raziskovalci postorili res veliko. Nekateri glasbeniki in skaldatelji pa so v delu s tipkovnicami, drsniki na mešalnih mizah, računalniškimi miškami prepoznali praznino – manjkal je večdimenzionalen dotik, ki bi jih bolj povezal z zvokom, s tem kako zvok nastaja in učinkuje. Miha Ciglar je vsekakor med temi. Povabili smo ga v studio na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer je predstavil svoje delo, ob tem pa smo poslušali tudi razmišljanja še dveh umetnikov in inovatorjev Aisen caro Chacin in Diema Scwarza.
Popotništvo je temeljna tema v ustvarjanju italijanskega pisatelja in novinarja Paola Rumiza; v svojih delih je prehodil Evropo vzdolž njenih najobčutljivejših prelomnic. Na Literarnem večeru bomo poslušali odlomke iz njegovih del Maske za pokol, Hanibal, Kutina iz Istanbula, Izgubljeni Jeruzalem in Kot konji, ki spijo stoje. Večer je pripravil Matej Venier, prevajalec edine, pravkar objavljene knjige v slovenščini Kot konji, ki spijo stoje, in režiser Igor Likar s sodelavci. Prenos je bil s pisateljskega odra slovenskega knjižnega sejma.
Na začetku osemintridesete oddaje iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere se bomo iz Malage po poteh južne španske obale odpravili proti severu. Vmes bomo na hitro obiskali slikovite kraje, kot sta Almeria in Cartagena, osrednje mesto v oddaji pa tokrat pripada kraju Elche oziroma Elxu, v katerem obstaja dolgoletna tradicija prirejanja Misterija iz Elxa. Sledila bosta še obiska Alicanteja in Denie, ki so jo ustanovili Rimljani, prav tam pa se bomo vkrcali na ladjo za Palmo de Mallorco, kjer je globoko sled pustil tudi Frédéric Chopin. Poleg Chopinovih del in odlomkov iz Misterija boste v oddaji lahko slišali še glasbo Isaaca Albéniza, Oscarja Esplája, Cristobala de Moralesa in Manuela Garcie Moranteja.
Na začetku 37. oddaje iz cikla Mediteran - glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere se nahajamo v južni Španiji, natančneje v mestu Ronda, ki je očaralo številne umetniške ustvarjalce. Tam je nekaj časa preživel tudi Rainer Maria Rilke, od tod pa se bomo preko slikovitih krajev vzdolž Sončne obale odpravili v Malago, rojstno mesto Pabla Picassa, ki je tudi osrednja osebnost današnje oddaje. Picasso ni bil samo enkraten slikar, temveč tudi sijajen scenograf, ki je sodeloval z nekaterimi najvidnejšimi glasbenimi osebnostmi svojega časa, kot so bili Igor Stravinski, Erik Satie, Manuel de Falla in drugi. Na sporedu bo glasba Luigija Nona, Roberta Schumanna, Johannesa Brahmsa, Huga Wolfa, Manuela de Falle, Erika Satieja, Igorja Stravinskega in Paula Dessauja.
V šestintrideseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo nadaljevali naše popotovanje vzdolž španske obale Costa del Sol in predstavili nekaj glasbenih draguljev, ki so nastali na tem območju oziroma so povezani z njim. V ospredju bosta tokrat flamenko in pesnik Federico García Lorca, ki je v svojo poezijo prelil najbolj vzvišene, drhteče in pristne tone flamenka. Na sporedu bo glasba Manuela de Falle, Vicenteja Amiga, Federica Garcíe Lorce, Vicenteja Pradala, Francisa Poulenca, Luigija Nona, Georgea Crumba, Bruna Maderne, Einojuhanija Rautavaare in Maurica Ravela.
Na vrsti je petintrideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. V prejšnji oddaji smo preko Gibraltarske ožine pripotovali v Španijo in pobliže spoznali zgodovinski razvoj znamenitega španskega plesa »la follie«, danes pa bomo predstavili vojskovodjo Scipiona Afričana, speve mozarabskega obredja in delček arabske kulturne dediščine Iberskega polotoka. Na sporedu bo glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Antonia Caldare, Juana del Enzina, Johannesa Cornaga in drugih.
Prejšnji teden smo se v ciklu Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere pomudili v Izraelu, kjer smo obiskali Jeruzalem in Tel Aviv, naše popotovanje pa tokrat nadaljujemo proti jugu – v Gazi in Egiptu. Predvsem v slednjem kar mrgoli pomembnih zgodovinskih spomenikov, ki so skupaj z enkratno naravo navdihnili številne umetnike, bogato pa je tudi mitološko izročilo omenjenega območja. V 29. oddaji iz cikla Mediteran bomo torej predvajali dela, ki so tako ali drugače povezana z Gazo in Egiptom. Na sporedu bo glasba Georga Friedricha Händla, Camilla Saint-Saënsa, Johanna Straussam mlajšega, Giuseppa Verdija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Carla Agostina Badie in Paula Hindemitha.
Na vrsti je štiriintrideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. V prejšnji oddaji smo pobliže spoznali mit o Herkulu in z njim povezane uglasbitve baročnih skladateljev, tokrat pa bomo zapustili afriško obalo Sredozemskega morja in se preko Gibraltarske ožine odpravili v Španijo. V središču današnje oddaje bo »La Follia«, starodavni ples, ki vse od konca 15. stoletja zaznamuje Iberski polotok, hkrati pa je navdihnil številne ustvarjalce, kot sta Arcangelo Corelli in Sergej Rahmaninov. Na sporedu bo še glasba Franza Liszta, Heinricha Isaaca, Costanza Feste, Diega Ortiza, Francisca de la Torreja in Joana Cabanillesa.
V oddaji Mediteran - glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere smo se prejšnjo soboto pomudili v Tuniziji in Alžiriji, danes pa bomo raziskali še maroške obale zahodnega Sredozemlja. Na kratko se bomo ustavili v antičnem oporišču Tipasa, obiskali bomo mesto Cherchell in špansko enklavo Ceuta, osrednji del današnje oddaje pa namenjamo mitu o Zevsovem sinu Herkulu, ki je predvsem v baroku navdihnil številne glasbene ustvarjalce, kot so Georg Friedrich Händel, Francesco Cavalli, Agostino Steffani, Hermann Raupach, Antoine Dauvergne in drugi. Poleg glasbenih primerov omenjenih avtorjev boste v oddaji z naslovom Mit o Herkulu slišali še glasbo Nicola Porpore, Manuela de Falle in maroških glasbenikov.
V dvaintrideseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo poslovili od Kartagine in Tunisa ter se ob tunizijski obali podali proti Alžiriji. Spoznali bomo od kod prihaja cerkveni oče sveti Avguštin ter kdo sta bili Salambo in Djamila Boupacha, po kateri je skladbo poimenoval Luigi Nono. Poleg glasbe Luigija Nona bodo na sporedu še dela Josepha Matthiasa Hauerja, Leonarda Vincija, Michaela Tippetta, Gioacchina Rossinija in Roberta Gerharda, slišali pa boste tudi primer zgodnjega razvoja melizma iz ambrozijanskega bogoslužja in nekaj kratkih primerov alžirske ljudske glasbe.
Na vrsti je enaintrideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. V oddaji z naslovom Kartagina – mesto Didone in Eneja bomo tokrat prečesali kulturno zapuščino libijskih in tunizijskih obal. Tam se nahajajo tudi arheološki ostanki nekdaj cvetočega feničanskega mesta Kartagine, ki ga je v devetem stoletju pred našim štetjem ustanovila kraljica Didona. Poslušali bomo nekaj primerov ljudske glasbe s tradicionalnimi glasbili, na sporedu pa bo še glasba Vincenta d'Indyja, Carla Gesualda da Venose, Roberta Schumanna, Sándorja Veressa, Jeana-Luca Darbellayja ter baročnih avtorjev Henryja Purcella in Francesca Cavallija, ki sta našla navdih v antični zgodbi o Didoni in Eneju.
Trideseto oddajo iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere smo poimenovali Aleksandrija, Kleopatra in skrivnostna Libija, naslov pa nam že razkriva tri glavne poudarke v oddaji. Prejšnji teden smo obiskali Gazo in prispeli v Egipt, kjer se bomo v njegovem drugem največjem mestu – Aleksandriji, katere največji zaščitni znak je Kleopatra – za nekaj časa zadržali še danes. V drugem delu današnje oddaje se bomo odpravili v sosednjo Libijo, deželo bogate kulturne dediščine in številnih ljudstev, ki jo v zadnjih letih močno pretresa vojna vihra. Na sporedu bo glasba Georga Friedricha Händla, Samuela Barberja, Hectorja Berlioza, Jeana Baptista Lullyja, Karola Szymanowskega, Clauda Debussyja in Takašija Jošimacuja, slišali pa bomo tudi nekaj primerov libijske ljudske glasbe.
Na vrsti je osemindvajseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Po krajšem postanku v Jeruzalemu se bomo odpravili v Tel Aviv, finančno in kulturno središče Izraela, zato smo današnjo oddajo podnaslovili Svetovljanstvo in tradicija – dva obraza Tel Aviva. V njej bomo predvajali nekaj uglasbitev odlomkov iz Davidovih psalmov, na sporedu pa bo še glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Igala Šamira, Gustava Mahlerja, Johannesa Brahmsa. Andreja Hajduja, Paula Ben-Haima in Guillaumeja Lekeuja, manj znanega belgijskega skladatelja, ki je zložil izjemno zanimivo kantato Andromeda.
Pred nami je sedemindvajseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Prejšnjo soboto je bila oddaja v znamenju starodavnih krščanskih napevov s področja vzhodnega Sredozemlja, danes pa bomo podrobneje spoznali še preostalo glasbeno zapuščino Libanona, Izraela in Palestine. Slišali bomo viteško izročilo Riharda Levjesrčnega, Waltherja von der Vogelweideja in drugih neznanih srednjeveških skladateljev, na sporedu pa bo še glasba Johanna Adolpha Hasseja, Bechare El-Khouryja, Shloma Katza, Jordija Savalla, Orlanda di Lassa, Felixa Mendelssohna in Arnolda Schönberga.
Na vrsti je šestindvajseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Zapustili smo otoka Rodos in Ciper te se vrnili na turško obalo. Današnja oddaja, ki smo jo poimenovali Zgodnjekrščanski napevi na vzhodnem robu Sredozemlja, bo v znamenju starodavnih napevov s področja današnje južne Turčije, Sirije in Libanona. Na sporedu pa bo tudi glasba Giovannija Pierluigija da Palestrine, Heinricha Schütza, Marie Keyrouz, Maurica Ravela in Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na vrsti je petindvajseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo obiskali Dodekaneške otoke in kraje na jugozahodni obali Turčije, v današnji oddaji pa bomo obiskali otoka Rodos in Ciper. Na sporedu bo glasba neznanega srednjeveškega skladatelja, Gaetana Pugnanija, Giuseppeja Verdija, Massimiliana Genota, Franza Schuberta, Jacquesa Francoisa Frommentala Halevyja, Clauda Debussyja, Adolfa Jensna in Cypriena Katsarisa.
Esej slovenskega pesnika in pisatelja Pavleta Zidarja Topol samujoč je izšel leta 1979 v Sodobnosti. Bere ga napovedovalka Maja Šumej. Glasbeni vrinki so odlomki Nokturna iz suite Belšacarjevo slavje, op. 51 Jeana Sibeliusa v izvedbi Norveškega radijskega orkestra pod taktirko dirigenta Arija Rasilainena. Oblikovalec zvoka je bil Blaž Kumše. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Na vrsti je štiriindvajseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo spoznali delček bogate kulturne zapuščine grškega Lesbosa in turškega Izmirja, tokrat pa bomo obiskali še otoke Kios, Samos in Kos, ki ležijo v neposredni bližini turške obale in nekaj zgodovinsko pomembnih krajev na jugozahodni obali Turčije. Na sporedu bo glasba Ernsta Boeheja, Maurica Ravela, Iannisa Xenakisa, Michaela Maierja in Arva Pärta, slišali pa bomo tudi nekaj starodavnih melodij, napevov in njihovih rekonstrukcij v izvedbi ansamblov Clemencic Consort, Hesperion XX in XXI, La Capella Reial de Catalunya in Le Concert des Nations.
Nahajamo se v vzhodnem Sredozemlju, blizu turške obale. V tiindvajseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo predvajali glasbo Johannesa Brahmsa, Luigija Dallapiccole, Charlesa Gounoda, Iannisa Xenakisa, Linde Montano in Adnana Ahmeda Sayguna. Slišali bomo tudi nekaj primerov antične glasbe in stare grške pesmi v prevodih italijanskega pesnika Salvatoreja Quasimoda, ki so navdihnili številne sodobnejše glasbene ustvarjalce.
Neveljaven email naslov