Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Literarni nokturno - Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu (odlomek)

21.03.2021


Kot dan pripovedništva, dan frankofonije, dan poezije – ali kot čisto običajen dan

Od leta 2004 je 20. marec tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb.

Z mislijo na svetovni dan pripovedništva, praznik ustnega pripovedovanja zgodb, smo se  podali v Porabje. Pravljice, pripovedke, legende in drugo izročilo je med prebivalci devetih porabskih slovenskih vasi zbral Karel Krajczar in ga pod vodstvom dr. Marije Stanonik leta 1996 objavil v knjigi Kralič pa lejpa Vida. Izšla je v zbirki Glasovi, ki je združila kar 31 knjig z zgodbami in pripovedkami v narečnih besedilih iz vseh slovenskih regij. Ob izidu Krajczarjeve knjige je nastala tudi oddaja Literarni večer v režiji Igorja Likarja in z uvodnimi besedami dr. Marije Stanonik. Slišali boste, kako pogost je bil v porabskih pripovedkah motiv kazni, tudi kaj o izvoru sveta ali hudiču. In kot drugod se tudi v porabskih pravljicah pojavljajo ženske, sicer običajne gospodinje, ki se spremenijo v čarovnice.

Literarna matineja - Kralič pa lejpa Vida

 Praznik pripovedništva izvira s Švedske, kjer ga poznajo že iz 90-ih let minulega stoletja, v zadnjem dobrem desetletju in pol pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. V Literarnem nokturnu se ga spominjamo z izborom povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najbolj obsežne zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, za oddajo pa smo izbrali nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so to tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Izbor besedil interpretira Blaž Šef.

Literarni nokturno - Divji lovec ali Hrust. Gorni mož (in nekatere druge)

Če je v epidemiji mogoče najti kaj dobrega, so to morda nove zgodbe. Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato - Sarival Sosič. Zgodbo Na drevesu interpretira Jožef Ropoša.

Literarni nokturno - Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu

 Marčna frankofonija

Mednarodni dan frankofonije 20. marca praznujejo države, ki jih druži francoski jezik, z njim pa izkazujejo odločenost za skupno delovanje v službi miru, sodelovanja, solidarnosti, trajnostnega razvoja in medkulturnega dialoga – to so namreč vrednote, ki jih zagovarja 84 držav oziroma vlad članic Mednarodne organizacije za frankofonijo, v kateri ima Slovenija status opazovalke.

Na radiu bomo dan frankofonije zaznamovali kako drugače kot slovensko – s prevedenimi odlomki iz del francosko pišočih avtorjev.

V oddaji Izbrana proza bomo verjetno prvič v slovenščini predstavili francoskega pisatelja Yvesa Raveyja, rojenega leta 1953, avtorja dvajsetih romanov in sedmih gledaliških iger. Zlasti zadnja dela, kot so Ugrabitev, Nenavaden notar in Hčerka mojega najboljšega prijatelja, so nekakšne črne kriminalke, katerih prvoosebni pripovedovalec je bolj ali manj spreten slepar, pripravljen na najbolj cinične goljufije, ki pa mu njegove spletke in nakane - po humornih, tudi absurdnih preobratih - praviloma spodletijo. Aleš Berger je za radio prevedel nekaj uvodnih strani iz romana Trije dnevi pri moji teti, ki je izšel leta 2017.

Izbrana proza - Yves Ravey: Trije dnevi pri moji teti

V Literarnem nokturnu pa bo prav tako premierno nastopil francoski avtor  Louis René des Forets, rojen leta 1918 v Parizu. Danes je znan in priznan po romanih Berači in Bebljač, izdanih kmalu po drugi svetovni vojni, ko sta zaradi svoje hermetičnosti dosegla le ozek krog bralcev. Širše priljubljen je, paradoksalno, postal na starost: leta 1997, štiri leta pred smrtjo, je izdal knjigo Ostinato, v kateri je pod naslovom iz glasbene terminologije zbral poetične prebliske iz preteklih let. Nekaj jih je prevedel mojster Aleš Berger.

Literarni nokturno - Louis René des Forets: Ostinati

Prvi pomladni dan je svetovni dan poezije

Unesco je leta 1999 21. marec razglasil za svetovni dan poezije z namenom spodbujanja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu. Ars se tem ciljem pridružuje tako rekoč iz dneva v dan, za prvi pomladni dan pa smo za oddajo Literarni nokturno izbrali arhivsko oddajo z naslovom Pesniki o pesnjenju. Romunski pesnik, dva češka in dva poljska pesnika, vsi rojeni pred in med drugo svetovno vojno, se v njej na pesniški način ukvarjajo prav s tem, kar delajo: pesnjenjem in pesmijo. Jiři Začek je napisal pesem Napisati pesem, Kazimirz Wierzynski: Verz, Marin Sorescu: Umetnikov portret, Michal Černik: Dnevi in Jaroslaw Iwaskiewicz: Brez naslova. Prevedel jih je Branko Šömen, interpretiral pa dramski igralec Jurij Souček.

Literarni nokturno - Pesmi o pesnjenju

Tudi Literarni portret bo docela pesniški. Namenili ga bomo Juretu Deteli, pesniku, ki se je rodil leta 1951, umrl pa leta 1992.V času njegovega življenja sta izšli samostojni pesniški zbirki Zemljevidi leta 1978 ter Mah in srebro leta 1983. Sodeloval je pri več skupinskih zbornikih, njegova poezija je izhajala tudi po njegovi prezgodnji smrti. Literarni portret Jureta Detele je leta 1985 pripravil pesnik Aleš Debeljak; poezijo je interpretiral dramski igralec Vojko Zidar, režiser je bil Gregor Tozon.

Literarni portret - Jure Detela

Pesniška pa bosta tudi ponedeljkov in torkov Literarni nokturno, ki bosta namenjena ustvarjanju dveh pomembnih sodobnih ameriških pesnikov: Billyja Collinsa in Galwaya Kinnella.

Billy Collins se je rodil leta 1941, študiral je angleščino, ki jo danes tudi predava. Doslej je napisal vrsto pesniških zbirk, za njegovo poezijo pa je značilna na videz lahkotna igrivost o vsakdanjostih, ki pa ima vedno neko ironično poanto ali pa se za njo skriva globoka čustvena občutljivost. Billy Collins sodi med najbolj priljubljene sodobne ameriške pesnike. Pesmi, ki jih boste slišali, so vzete iz njegove zbirke Ljubezen na slepo srečo iz leta 2013. Prevedla jih je Miriam Drev.

Billy Collins: Pesmi

Sedemdelna pesnitev Medved enega vodilnih ameriških pesnikov 20. stoletja, Galwaya Kinnella, velja za kultno delo. Je predmet zmeraj novih interpretacij, vsakič malo drugačnih branj, ki pa bi jih v osnovi lahko razdelili v dve skupini: v tista, ki v lovčevem zasledovanju medveda vidijo prispodobo za odnos do animalične strani naše duševnosti, druga branja pa druži prepričanje, da Kinnellova pesem ponazarja govorčev odnos do poezije. Pesnitev je prevedla Tina Kozin.

Literarni nokturno - Galway Kinnell: Medved

In še poglavje iz pretresljive resničnosti

Izkušnja matere samohranilke Anne Boyer, ki mora na zdravljenje raka, postane izhodišče za prepričljivo in pronicljivo raziskovanje bolezni, ki se opira na vire, ki segajo od zapisovalca sanj iz antičnega Rima do sodobnih vlogeric, prevarantov in malikovalcev v povezavi z rakom. Avtorica, ki ji namenjamo oddajo Spomini, pisma in potopisi, s prstom pokaže na splošno razširjeno obremenjevanje pacientov z osebno krivdo za raka – jedel si preveč šunke, pil preveč alkohola ali pokadila preveč cigaret – nato pa uperi pogled širše v onesnaženi svet, ki nas obdaja, z neenakopravnostjo in izkoriščevalskimi delovnimi razmerami, ki nam sami po sebi povzročajo bolezni. Razišče šarlatanstvo in njegove žrtve ter ekološko ceno raka v kapitalizmu, poglobi pa se tudi v dolg seznam žensk, ki so tako kot ona pisale o svoji bolezni in tudi umiranju. Odlomek iz knjige Anne Boyer: Trdoživa je prevedla Miriam Drev.
Interpretira Maja Sever.

Spomini, pisma in potopisi - Anne Boyer: Trdoživa

Spored literarnih oddaj med 21. in 28. marcem 2021

21. marec
14.05 Humoreska tega tedna – Giovannino Guareschi: Don Camillo in 'Operacija pes'
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Anne Boyer: Trdoživa
19.50 Literarni nokturno – Pesmi o pesnjenju
22.05 Literarni portret – Jure Detela

22. marec
19.15 Literarni nokturno – Billy Collins: Pesmi

23. marec
19.15 Literarni nokturno – Galway Kinnell: Medved
21.00 Literarni večer – Roger Martin du Gard

24. marec
11.05 Literarna matineja
19.15 Literarni nokturno – Jože Felc: Sova v krošnji

25. marec
19.15 Literarni nokturno – Jože Sevljak: Matere, matere

26. marec
19.15 Literarni nokturno – Fiametta - Zarja Vršič: Kako sem postala

27. marec
18.00 Izbrana proza – Nathan Hill: Vodni duh
19.45 Literarni nokturno – Milan Jesih: Grenki sadeži pravice


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Literarni nokturno - Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu (odlomek)

21.03.2021


Kot dan pripovedništva, dan frankofonije, dan poezije – ali kot čisto običajen dan

Od leta 2004 je 20. marec tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb.

Z mislijo na svetovni dan pripovedništva, praznik ustnega pripovedovanja zgodb, smo se  podali v Porabje. Pravljice, pripovedke, legende in drugo izročilo je med prebivalci devetih porabskih slovenskih vasi zbral Karel Krajczar in ga pod vodstvom dr. Marije Stanonik leta 1996 objavil v knjigi Kralič pa lejpa Vida. Izšla je v zbirki Glasovi, ki je združila kar 31 knjig z zgodbami in pripovedkami v narečnih besedilih iz vseh slovenskih regij. Ob izidu Krajczarjeve knjige je nastala tudi oddaja Literarni večer v režiji Igorja Likarja in z uvodnimi besedami dr. Marije Stanonik. Slišali boste, kako pogost je bil v porabskih pripovedkah motiv kazni, tudi kaj o izvoru sveta ali hudiču. In kot drugod se tudi v porabskih pravljicah pojavljajo ženske, sicer običajne gospodinje, ki se spremenijo v čarovnice.

Literarna matineja - Kralič pa lejpa Vida

 Praznik pripovedništva izvira s Švedske, kjer ga poznajo že iz 90-ih let minulega stoletja, v zadnjem dobrem desetletju in pol pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. V Literarnem nokturnu se ga spominjamo z izborom povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najbolj obsežne zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, za oddajo pa smo izbrali nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so to tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Izbor besedil interpretira Blaž Šef.

Literarni nokturno - Divji lovec ali Hrust. Gorni mož (in nekatere druge)

Če je v epidemiji mogoče najti kaj dobrega, so to morda nove zgodbe. Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato - Sarival Sosič. Zgodbo Na drevesu interpretira Jožef Ropoša.

Literarni nokturno - Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu

 Marčna frankofonija

Mednarodni dan frankofonije 20. marca praznujejo države, ki jih druži francoski jezik, z njim pa izkazujejo odločenost za skupno delovanje v službi miru, sodelovanja, solidarnosti, trajnostnega razvoja in medkulturnega dialoga – to so namreč vrednote, ki jih zagovarja 84 držav oziroma vlad članic Mednarodne organizacije za frankofonijo, v kateri ima Slovenija status opazovalke.

Na radiu bomo dan frankofonije zaznamovali kako drugače kot slovensko – s prevedenimi odlomki iz del francosko pišočih avtorjev.

V oddaji Izbrana proza bomo verjetno prvič v slovenščini predstavili francoskega pisatelja Yvesa Raveyja, rojenega leta 1953, avtorja dvajsetih romanov in sedmih gledaliških iger. Zlasti zadnja dela, kot so Ugrabitev, Nenavaden notar in Hčerka mojega najboljšega prijatelja, so nekakšne črne kriminalke, katerih prvoosebni pripovedovalec je bolj ali manj spreten slepar, pripravljen na najbolj cinične goljufije, ki pa mu njegove spletke in nakane - po humornih, tudi absurdnih preobratih - praviloma spodletijo. Aleš Berger je za radio prevedel nekaj uvodnih strani iz romana Trije dnevi pri moji teti, ki je izšel leta 2017.

Izbrana proza - Yves Ravey: Trije dnevi pri moji teti

V Literarnem nokturnu pa bo prav tako premierno nastopil francoski avtor  Louis René des Forets, rojen leta 1918 v Parizu. Danes je znan in priznan po romanih Berači in Bebljač, izdanih kmalu po drugi svetovni vojni, ko sta zaradi svoje hermetičnosti dosegla le ozek krog bralcev. Širše priljubljen je, paradoksalno, postal na starost: leta 1997, štiri leta pred smrtjo, je izdal knjigo Ostinato, v kateri je pod naslovom iz glasbene terminologije zbral poetične prebliske iz preteklih let. Nekaj jih je prevedel mojster Aleš Berger.

Literarni nokturno - Louis René des Forets: Ostinati

Prvi pomladni dan je svetovni dan poezije

Unesco je leta 1999 21. marec razglasil za svetovni dan poezije z namenom spodbujanja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu. Ars se tem ciljem pridružuje tako rekoč iz dneva v dan, za prvi pomladni dan pa smo za oddajo Literarni nokturno izbrali arhivsko oddajo z naslovom Pesniki o pesnjenju. Romunski pesnik, dva češka in dva poljska pesnika, vsi rojeni pred in med drugo svetovno vojno, se v njej na pesniški način ukvarjajo prav s tem, kar delajo: pesnjenjem in pesmijo. Jiři Začek je napisal pesem Napisati pesem, Kazimirz Wierzynski: Verz, Marin Sorescu: Umetnikov portret, Michal Černik: Dnevi in Jaroslaw Iwaskiewicz: Brez naslova. Prevedel jih je Branko Šömen, interpretiral pa dramski igralec Jurij Souček.

Literarni nokturno - Pesmi o pesnjenju

Tudi Literarni portret bo docela pesniški. Namenili ga bomo Juretu Deteli, pesniku, ki se je rodil leta 1951, umrl pa leta 1992.V času njegovega življenja sta izšli samostojni pesniški zbirki Zemljevidi leta 1978 ter Mah in srebro leta 1983. Sodeloval je pri več skupinskih zbornikih, njegova poezija je izhajala tudi po njegovi prezgodnji smrti. Literarni portret Jureta Detele je leta 1985 pripravil pesnik Aleš Debeljak; poezijo je interpretiral dramski igralec Vojko Zidar, režiser je bil Gregor Tozon.

Literarni portret - Jure Detela

Pesniška pa bosta tudi ponedeljkov in torkov Literarni nokturno, ki bosta namenjena ustvarjanju dveh pomembnih sodobnih ameriških pesnikov: Billyja Collinsa in Galwaya Kinnella.

Billy Collins se je rodil leta 1941, študiral je angleščino, ki jo danes tudi predava. Doslej je napisal vrsto pesniških zbirk, za njegovo poezijo pa je značilna na videz lahkotna igrivost o vsakdanjostih, ki pa ima vedno neko ironično poanto ali pa se za njo skriva globoka čustvena občutljivost. Billy Collins sodi med najbolj priljubljene sodobne ameriške pesnike. Pesmi, ki jih boste slišali, so vzete iz njegove zbirke Ljubezen na slepo srečo iz leta 2013. Prevedla jih je Miriam Drev.

Billy Collins: Pesmi

Sedemdelna pesnitev Medved enega vodilnih ameriških pesnikov 20. stoletja, Galwaya Kinnella, velja za kultno delo. Je predmet zmeraj novih interpretacij, vsakič malo drugačnih branj, ki pa bi jih v osnovi lahko razdelili v dve skupini: v tista, ki v lovčevem zasledovanju medveda vidijo prispodobo za odnos do animalične strani naše duševnosti, druga branja pa druži prepričanje, da Kinnellova pesem ponazarja govorčev odnos do poezije. Pesnitev je prevedla Tina Kozin.

Literarni nokturno - Galway Kinnell: Medved

In še poglavje iz pretresljive resničnosti

Izkušnja matere samohranilke Anne Boyer, ki mora na zdravljenje raka, postane izhodišče za prepričljivo in pronicljivo raziskovanje bolezni, ki se opira na vire, ki segajo od zapisovalca sanj iz antičnega Rima do sodobnih vlogeric, prevarantov in malikovalcev v povezavi z rakom. Avtorica, ki ji namenjamo oddajo Spomini, pisma in potopisi, s prstom pokaže na splošno razširjeno obremenjevanje pacientov z osebno krivdo za raka – jedel si preveč šunke, pil preveč alkohola ali pokadila preveč cigaret – nato pa uperi pogled širše v onesnaženi svet, ki nas obdaja, z neenakopravnostjo in izkoriščevalskimi delovnimi razmerami, ki nam sami po sebi povzročajo bolezni. Razišče šarlatanstvo in njegove žrtve ter ekološko ceno raka v kapitalizmu, poglobi pa se tudi v dolg seznam žensk, ki so tako kot ona pisale o svoji bolezni in tudi umiranju. Odlomek iz knjige Anne Boyer: Trdoživa je prevedla Miriam Drev.
Interpretira Maja Sever.

Spomini, pisma in potopisi - Anne Boyer: Trdoživa

Spored literarnih oddaj med 21. in 28. marcem 2021

21. marec
14.05 Humoreska tega tedna – Giovannino Guareschi: Don Camillo in 'Operacija pes'
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Anne Boyer: Trdoživa
19.50 Literarni nokturno – Pesmi o pesnjenju
22.05 Literarni portret – Jure Detela

22. marec
19.15 Literarni nokturno – Billy Collins: Pesmi

23. marec
19.15 Literarni nokturno – Galway Kinnell: Medved
21.00 Literarni večer – Roger Martin du Gard

24. marec
11.05 Literarna matineja
19.15 Literarni nokturno – Jože Felc: Sova v krošnji

25. marec
19.15 Literarni nokturno – Jože Sevljak: Matere, matere

26. marec
19.15 Literarni nokturno – Fiametta - Zarja Vršič: Kako sem postala

27. marec
18.00 Izbrana proza – Nathan Hill: Vodni duh
19.45 Literarni nokturno – Milan Jesih: Grenki sadeži pravice


28.06.2021

Kulturni bazar 21 prenos plenarnega predavanja

Prenos plenarnega predavanja Jurija Krpana s Kulturnega bazarja 2021.


26.06.2021

24. Pripovedovalski festival

Vsebine Programa Ars


25.06.2021

Ali smo danes bolj kulturni kot leta 1991?

Kultura je v procesu osamosvajanja Slovenije odigrala eno izmed ključnih vlog. Med najaktivnejšimi je bilo Društvo slovenskih pisateljev, ki je od leta 1987 pa do osamosvojitve objavilo več kot šestdeset apelov, pozivov in protestov. Prehod v nov družbenopolitični sistem pa si težko prestavljamo tudi brez subkulture, še posebej skupine Laibach in panka. Kako pa je s kulturo po osamosvojitvi? Ali smo danes bolj kulturni kot leta 1991? Kulturne ponudbe je več, kulture v širšem pomenu besede pa manj.


24.06.2021

30 let Slovenija

30 let Slovenija


24.06.2021

30 let Slovenija

30 let Slovenija


24.06.2021

Kvartet Roya

V Komornem studiu bo nastopil kvartet saksofonistk Roya, v katerem igrajo virtuozne glasbenice iz Slovenije, Hrvaške in Poljske, ki so diplomantke glasbenih akademij v Ljubljani, Póznanju, Lyonu in na Dunaju ter nagrajenke vrste glasbenih tekmovanj. Nastanek kvarteta sta jeseni 2013 spodbudili ugledna slovenska saksofonistka Betka Bizjak Kotnik in saksofonistka Jovana Joka iz hrvaške Istre, ki sta profesorici saksofona na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. V kvartet sta pritegnili saksofonistko Petro Horvat iz Varaždina in poljsko saksofonistko Weroniko Partyko, ki prav tako poučujeta saksofon na ljubljanskih glasbenih šolah. Kvartet se je s samostojnimi koncerti predstavil na festivalih v Sloveniji, v Av-striji, na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem, v Srbiji in Franciji ter v Argentini, kjer je s svojimi vrhunski¬mi in temperamentnimi interpretacijami požel veliko navdušenja poslušalcev. Saksofonistke kvarteta Roya so se predstavile tudi na koncertih Foruma sodobne glasbe v Ljubljani in Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev v Slovenski filharmoniji, pripravljajo pa tudi tematske koncerte npr. glasbe v slogu tanga in tradicionalne glasbe z elementi ljudskega vokalnega izročila.


24.06.2021

Kresni ogenj in ogenj strasti

Roman Boruta Kraševca Agni, ki ga je izdalo Literarnoumetniško društvo Šerpa, bi bil lahko zgolj pripoved o klasičnem ljubezenskem trikotniku, a ji dodatne poudarke in barve dajeta še zorni kot najstnice in pogled domače živali - kunke. Prvinsko in nagonsko najbolj pride do izraza v dvojici eros-tanatos.


23.06.2021

Gallery Delivery

Vsebine Programa Ars


22.06.2021

Premiera Tosce v SNG Opera in balet Ljubljana

Tosca, mojstrovina skladatelja Giacoma Puccinija še vedno privablja najširše občinstvo po vsem svetu zavoljo svoje vizionarske prepletenosti političnega ozadja z neizprosno igro moči in čustev, so zapisali v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer bo nocoj premiera te opere o vzponu in padcu primadone. Pod režijo tretje letošnje premiere v ljubljanski operi se podpisuje Aleš Berger, scenograf je Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, dirigentsko vodstvo pa je zaupano Lorisu Voltoliniju.


18.06.2021

Filmski obzornik 80 – Metka, Meki

Vsebine Programa Ars


18.06.2021

Krafft

Vsebine Programa Ars


18.06.2021

Undine

Vsebine Programa Ars


18.06.2021

Polaščevalka

Vsebine Programa Ars


18.06.2021

Nima fantič kapice…

Vsebine Programa Ars


18.06.2021

Dežela nomadov

Vsebine Programa Ars


16.06.2021

Knjige na zraku

26. Slovenski dnevi knjigi, vseslovenski festival, ki v številnih slovenskih mestih običajno poteka ob koncu aprila, je bil letos, tako kot še marsikaj, prestavljen na primernejši čas, namen ostaja enak: širjenje bralne kulture v neposrednem stiku z občinstvom. Program ostaja splet festivalskega in sejemskega dogajanja: dopoldne otroška in mladinska literatura, popoldne predstavitve najnovejših knjižnih izdaj z raznovrstnimi omizji, zvečer literarna branja in glasbeni dogodki, ob tem pa še stojnična prodaja. Poleg številnih slovenskih avtoric in avtorjev bo nastopilo še nekaj tujih gostov, med osrednjimi poudarki pa so tudi interaktivne oblike približevanja literature, kot so sodelovanje z galerijami, svetlobne postavitve ali likovne in fotografske razstave.


15.06.2021

Krafft

Do 20. junija bo v Kranju potekal igralski filmski festival Krafft, ki namerava v gorenjsko prestolnico, od koder so prišli ugledni filmski režiserji in igralci, spet pripeljati svetovne filmske presežke na področju igre, nadarjene in globalno prepoznavne igralce in igralke ter vrhunske strokovnjake in strokovnjakinje. Gre za prvi festival v širši regiji, ki se osredotoča na igralsko umetnost v avdiovizualni produkciji. Organizatorji so festival pospremili s sloganom: Življenje je igra.


12.06.2021

Radijski in videoprenos Puccinijeve opere Madame Butterfly iz SNG Maribor

Med slovenskim občinstvom je opera Madame Butterfly zelo priljubljena, o čemer pričajo tudi njene pogoste uprizoritve. V Mariboru se jih je doslej zvrstilo devet, predzadnja je bila v sezoni 2008/2009, zadnja pa prejšnji petek, 4. junija. Pod režijo te uprizoritve se podpisuje Pier Francesco Maestrini, ki ga mariborsko operno občinstvo že dobro pozna, dirigent je Stefano Romani, scenograf in oblikovalec videa Nicolás Boni, kostumograf pa Luca dall’ Alpi. Nocojšnji izvajalci bodo: Rebeka Lokar (Čo-Čo-San), Renzo Zulian (Pinkerton), Jaki Jurgec (Sharpless), Irena Petkova (Suzuki), Dušan Topolovec (Góro), Klavdija Kuzkin (Kate Pinkerton), Bogdan Stopar (Jamadori), Alfonz Kodrič (Bonec), Sebastijan Čelofiga (cesarjev komisar), Bojan Hinteregger (uradnik registrature) in Dada Kladenik (Butterflyjina mama).


11.06.2021

53. srečanje PEN na Bledu

“Slovenski center PEN je v desetletjih delovanja pomagal, opozarjal in reševal pisatelje, novinarje in disidente po svetu, zdaj je Slovenija tista, ki potrebuje pomoč,” je na 53. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu dejal Boris A. Novak, ki je v več jeziki prebral pesem Svoboda je glagol. Pisatelji in pisateljice so v četrtek pretresali aktualno dogajanje na okroglih mizah o prihodnosti svobode in pisateljih v akciji.


Stran 48 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov