Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrti glasbeni večer cikla Filharmonični klasični koncerti bo postregel z deli treh glasbenih mojstrov – Haydna, Tartinija in Mozarta
Danes zvečer bodo članice in člani Orkestra Slovenske filharmonije znova stopili na oder, tokrat ob solistu, violinistu Gordanu Nikoliću. Spremljali jih bomo lahko preko neposrednega prenosa na valovih programa ARS ter spletnih straneh programa ARS in Slovenske filharmonije. Katarina Radaljac je z violinistom in tokratnim vodjo orkestra spregovorila nekaj besed o programu, ki so ga pripravili.
Četrtek, 25. 3. ob 19.28
Neposredni prenos: 4. koncert cikla FKK - Filharmoničnih klasičnih koncertov Slovenske filharmonije
Četrti glasbeni večer pod okriljem cikla Filharmonični klasični koncerti bo postregel z deli treh glasbenih mojstrov – Haydna, Tartinija in Mozarta. Nekoliko okrnjena zasedba Orkestra Slovenske filharmonije bo skupaj z enim vidnejših violinistov svoje generacije, Gordanom Nikolićem, izvedel Haydnov Koncert za violino in orkester v C-duru, Tartinijev Koncert za violino in godala v A-duru ter Mozartovo Serenado št. 7 v D-duru, K. 250, »Haffnerjevo«.
Kot pravi Gordan Nikolić je priprava programa vedno dobra priložnost za to, da ugotoviš »kaj manjka«. Kaj manjka poslušalcem in nenazadnje tebi samemu.
»Za glasbenika je vsak program čisto svoj svet. Hkrati je seveda odvisen tudi od različnih okoliščin. Še posebej v teh časih, ko smo sredi epidemije, ni zares težko opaziti, kaj manjka.«
Haydn naj bi nas spomnil na radosti ponovnega srečanja z družino, ki jo verjetno marsikdo dandanes zelo pogreša.
»Haydnov koncert je izredno znan in prijeten, skoraj kot ponovno snidenje z družino – nekaj kar je v teh časih precej redko ... Skladba me navdaja s spomini na moje korenine. Spominja me na to, kako je priti domov ter svojim staršem, starim staršem povedati, kaj vse si doživel v življenju. Drugi stavek te pusti samega s temi spomini, nato pa te zopet popelje stran od njih.«
Kot pravi Gordan Nikolić, bi bil Tartini v današnjem času zelo vzoren meščan.
»Tartini je tukaj skorajda domačin, njegova glasba mi je zelo pri srcu. Tudi on je zelo zanimiv karakter, če ga postavimo v kontekst trenutne svetovne situacije. Sam namreč ni bil tipična meščanska osebnost. Živel je zelo odmaknjeno. Našel je cerkev, ki mu je bila všeč, ponudili smo mu ključe tega prostora in nato so ljudje prišli poslušati njegovo glasbo. Sam Tartini ni šel nikamor! To se sliši kot idealna covid situacija – da ti ostaneš kjer si in vsi ostali pridejo do tebe.«
Kot zadnja skladba na sporedu današnjega koncerta Orkestra Slovenske filharmonije in Gordana Nikolića, bo zvenela Mozartova Serenada št. 7 v D-duru, K. 250, »Haffnerjeva«.
»Mozartova serenada pripoveduje tipično zgodbo o zakonu. Z vsemi vzponi in padci. To dinamiko naslika na zelo prijazen, vljuden način. Ne more biti vedno vse popolno, veliko je tudi takšnih drobnih, a zelo težkih trenutkov. Tudi to je nekaj, kar smo lahko izkusili med epidemijo. Po eni strani smo si veliko bližje po drugi strani pa si pred samim seboj bolj razgaljen.«
Neposredni prenos koncerta Haydnovih, Tartinijevih in Mozartovih del lahko spremljate danes ob 19.30 uri na valovih programa Ars ter spletnih straneh programa Ars in Slovenske filharmonije.
Četrti glasbeni večer cikla Filharmonični klasični koncerti bo postregel z deli treh glasbenih mojstrov – Haydna, Tartinija in Mozarta
Danes zvečer bodo članice in člani Orkestra Slovenske filharmonije znova stopili na oder, tokrat ob solistu, violinistu Gordanu Nikoliću. Spremljali jih bomo lahko preko neposrednega prenosa na valovih programa ARS ter spletnih straneh programa ARS in Slovenske filharmonije. Katarina Radaljac je z violinistom in tokratnim vodjo orkestra spregovorila nekaj besed o programu, ki so ga pripravili.
Četrtek, 25. 3. ob 19.28
Neposredni prenos: 4. koncert cikla FKK - Filharmoničnih klasičnih koncertov Slovenske filharmonije
Četrti glasbeni večer pod okriljem cikla Filharmonični klasični koncerti bo postregel z deli treh glasbenih mojstrov – Haydna, Tartinija in Mozarta. Nekoliko okrnjena zasedba Orkestra Slovenske filharmonije bo skupaj z enim vidnejših violinistov svoje generacije, Gordanom Nikolićem, izvedel Haydnov Koncert za violino in orkester v C-duru, Tartinijev Koncert za violino in godala v A-duru ter Mozartovo Serenado št. 7 v D-duru, K. 250, »Haffnerjevo«.
Kot pravi Gordan Nikolić je priprava programa vedno dobra priložnost za to, da ugotoviš »kaj manjka«. Kaj manjka poslušalcem in nenazadnje tebi samemu.
»Za glasbenika je vsak program čisto svoj svet. Hkrati je seveda odvisen tudi od različnih okoliščin. Še posebej v teh časih, ko smo sredi epidemije, ni zares težko opaziti, kaj manjka.«
Haydn naj bi nas spomnil na radosti ponovnega srečanja z družino, ki jo verjetno marsikdo dandanes zelo pogreša.
»Haydnov koncert je izredno znan in prijeten, skoraj kot ponovno snidenje z družino – nekaj kar je v teh časih precej redko ... Skladba me navdaja s spomini na moje korenine. Spominja me na to, kako je priti domov ter svojim staršem, starim staršem povedati, kaj vse si doživel v življenju. Drugi stavek te pusti samega s temi spomini, nato pa te zopet popelje stran od njih.«
Kot pravi Gordan Nikolić, bi bil Tartini v današnjem času zelo vzoren meščan.
»Tartini je tukaj skorajda domačin, njegova glasba mi je zelo pri srcu. Tudi on je zelo zanimiv karakter, če ga postavimo v kontekst trenutne svetovne situacije. Sam namreč ni bil tipična meščanska osebnost. Živel je zelo odmaknjeno. Našel je cerkev, ki mu je bila všeč, ponudili smo mu ključe tega prostora in nato so ljudje prišli poslušati njegovo glasbo. Sam Tartini ni šel nikamor! To se sliši kot idealna covid situacija – da ti ostaneš kjer si in vsi ostali pridejo do tebe.«
Kot zadnja skladba na sporedu današnjega koncerta Orkestra Slovenske filharmonije in Gordana Nikolića, bo zvenela Mozartova Serenada št. 7 v D-duru, K. 250, »Haffnerjeva«.
»Mozartova serenada pripoveduje tipično zgodbo o zakonu. Z vsemi vzponi in padci. To dinamiko naslika na zelo prijazen, vljuden način. Ne more biti vedno vse popolno, veliko je tudi takšnih drobnih, a zelo težkih trenutkov. Tudi to je nekaj, kar smo lahko izkusili med epidemijo. Po eni strani smo si veliko bližje po drugi strani pa si pred samim seboj bolj razgaljen.«
Neposredni prenos koncerta Haydnovih, Tartinijevih in Mozartovih del lahko spremljate danes ob 19.30 uri na valovih programa Ars ter spletnih straneh programa Ars in Slovenske filharmonije.
V drugi oddaji diptiha Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je pripravila Petra Tanko, sta gostji Sanja Grcić, modna oblikovalka in kostumografinja ter igralka Katarina Stegnar. Z njima smo se pogovarjali o ustvarjanju v gledališču in pri filmu, o njim lastnih zakonitostih in načinih telesne prisotnosti, in širše o scenskih umetnostih, ki jih umetnici soustvarjata. Oddaji se v diptih povežeta s sklepnim delom prve, v kateri slikarka Tina Dobrajc govori o motivih z njenih slik na kreacijah Sanje Grcić, druga oddaja pa se s to temo začne in k pogovoru poleg Sanje Grcić pritegne tudi Katarino Stegnar, ki te kreacije predstavlja na fotografijah in drugem promocijskem materialu za modno znamko firma by sanja.Vabimo vas k poslušanju! fotografija z razstave Vmesni prostor, Loški muzej Škofja Loka, 2016, foto: Petra Cvelbar
Plečnikov opus govori sam zase, ne glede na nova priznanja svetovne javnosti. Vendarle pa je odločitev Odbora za svetovno dediščino Unesca, ki je na današnjem zasedanju na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani, zgodovinski dan.
Aleksander Gadžijev, nekdanji učenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, je eden tistih redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v superlativih. Vrata v glasbeno elito mu je odprla odmevna zmaga na tekmovanja Hamamatsu na Japonskem leta 2015, svojo izjemnost je še utrdil z zmago na prestižnem mednarodnem tekmovanju Monte Carlo leta 2018. Razmišljujoče radoveden glasbenik intelektualne in kulturne širine, ki osvaja kritike in občinstvo z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo, je pred tednom prepričal tudi žirijo mednarodnega tekmovanja v avstralski prestolnici. Na tekmovanje, ki je potekalo prek spleta, se je prijavilo na stotine pianistov, v finalu pa jih je zaigralo le 32. Absolutni zmagovalec tekmovanja pa je postal 26-letni goriški mojster črno-belih tipk, ki pa mu je žirija podelila še šest posebnih nagrad. »Prelepa zmaga, veliko koncertov v Avstraliji in ZDA, tudi koncerti z orkestrom in dirigentom Valerijem Gergievim, pa zgoščenka za britansko založbo Decca, ki bo izšla že septembra in naslednje leto tudi za hyperion,« je ob prejemu še ene prestižne nagrade zapisal Aleksander Gadžijev, ki pa se je v teh dneh razveselil tudi svoje uvrstitve na slovitem mednarodnem tekmovanju v Varšavi, enemu redkih, ki je v celoti posvečeno delom enega samega skladatelja, v tem primeru Frederica Chopina. Na tekmovanje se je prijavilo 500 pianistov, na predtekmovanju jih je žirija izbrala 151, in med njimi je tudi Gadžijev, ki se bo, kot doslej prvi slovenski glasbenih, za prestižno nagrado potegoval v začetku oktobra.
Aleksander Gadžijev, nekdanji učenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, je eden tistih redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v superlativih. Vrata v glasbeno elito mu je odprla odmevna zmaga na tekmovanja Hamamatsu na Japonskem leta 2015, svojo izjemnost je še utrdil z zmago na prestižnem mednarodnem tekmovanju Monte Carlo leta 2018. Razmišljujoče radoveden glasbenik intelektualne in kulturne širine, ki osvaja kritike in občinstvo z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo, je pred tednom prepričal tudi žirijo mednarodnega tekmovanja v avstralski prestolnici. Na tekmovanje, ki je potekalo prek spleta, se je prijavilo na stotine pianistov, v finalu pa jih je zaigralo le 32. Absolutni zmagovalec tekmovanja pa je postal 26-letni goriški mojster črno-belih tipk, ki pa mu je žirija podelila še šest posebnih nagrad. »Prelepa zmaga, veliko koncertov v Avstraliji in ZDA, tudi koncerti z orkestrom in dirigentom Valerijem Gergievim, pa zgoščenka za britansko založbo Decca, ki bo izšla že septembra in naslednje leto tudi za hyperion,« je ob prejemu še ene prestižne nagrade zapisal Aleksander Gadžijev, ki pa se je v teh dneh razveselil tudi svoje uvrstitve na slovitem mednarodnem tekmovanju v Varšavi, enemu redkih, ki je v celoti posvečeno delom enega samega skladatelja, v tem primeru Frederica Chopina. Na tekmovanje se je prijavilo 500 pianistov, na predtekmovanju jih je žirija izbrala 151, in med njimi je tudi Gadžijev, ki se bo za prestižno nagrado potegoval v začetku oktobra.
V prvem delu diptiha oddaj Dvogovori umetnic/umetnikov bosta sogovornika slikarka Tina Dobrajc in slikar Mito Gegič. Sta slikarja mlajše srednje generacije, dodobra uveljavljena v slovenskem in mednarodnem prostoru, ki poleg slikarstva umetniško ustvarjata tudi v gledališču in novih medijih. Srečali smo se na Loškem gradu v Škofji Loki, kjer živita in ustvarjata in se pogovarjali o njuni umetnosti in širše. V drugi oddaji, prihodnji teden, bosta gostji Sanja Grcić, modna oblikovalka in kostumografinja ter igralka Katarina Stegnar. Oddaji se povežeta v diptih s sklepnim delom prve, v kateri s Tino Dobrajc govoriva o motivih z njenih slik na kreacijah Sanje Grcić, druga oddaja pa se s to temo začne in k pogovoru poleg Sanje Grcić pritegne tudi Katarino Stegnar, ki te kreacije predstavlja na fotografijah in drugem promocijskem materialu za modno znamko firma by sanja. na sliki: fotografija iz videa Wrecking Ball, T. Dobrajc in M. Gegič, 2015, foto: Mito Gegič
Od danes do nedelje poteka že 9. mednarodni intermedialni festival na gradu Snežnik Plavajoči grad/Floating castle. Na njem bo na 14 odrih nastopilo več kot 120 skupin in 400 umetnikov, kar pomeni, da gre za največji festival Plavajoči grad doslej. Blaž Mazi
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov festivala Europa cantat, ki letos poteka v slovenski prestolnici.
Izpostavljamo dva koncerta, ki ju bomo posredovali tudi na programu Ars. Ob 17h se bo v Cankarjevem domu začel koncert Zbora Slovenske filharmonije s programom, ki si ga bosta delila dva dirigenta, Gary Graden in Josep Vila i Casanas. V neposredni prenos na Arsu se Europa cantat ob 21h vrne s koncertom Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije Ljubljana. Zbor vodi Helena Fojkar Zupančič, osrednja gosta jutranje oddaje o festivalu.
Skupina Singer Pur že od začetka devetdesetih let prepričuje s svojim odličnim petjem zelo različne glasbe in programi, pogosto skrbno zastavljenimi okrog določene teme. Rdeča nit sporeda z naslovom Med vrtinci je glasba skladateljic - od Hildegarde iz Bingna do sodobne slovenske skladateljice Katarine Pustinek Rakar.
Tudi danes bo pestro! Najprej na festivalski televiziji, potem pa še na koncertu: V Raziskovalnem ateljeju, ki se bo na spletu začel ob pol poldne bo danes Tine Fris-Ronsfeld predstavila igre in vaje za prebijanje ledu, ki so namenjene zbliževanju oseb vseh starosti s pomočjo glasbe, petja in gibanja, po drugi uri pa se začnejo predavanja Pulse. Prvi predavatelj dr. Zvezdan Pirtošek je svoje predavanje naslovil Nevroznanost in umetnost: kako umetnost učinkuje na možgane, ob pol petih bo Jim Daus Hjernoe prikazal nove možnosti sodelovanja zborov v živo prek digitalnega omrežja s sistemom LoLa, ob 15:15 pa se začne predavanje Damijana Močnika in Inge Breznik z naslovom Navdihujoč zborovski sistem v Sloveniji in zborovska piramida v Zavodu sv. Stanislava, v katerem bosta predavatelja prestavila slovenski zborovski sistem, ki v svetu velja za unicum. Večerni koncert bo oblikovala nemška a capella zasedba Singer pur, ki jo sestavljajo sopranistka Claudia Reinhard, tenoristi Chistian Meister, Markus Zapp in Manuel Warwitz ter baritonista Jakob Steiner in Marcus Schmidl. Nekoliko nenavadna kombinacija glasov? V resnici gre za formulo za uspeh. Zasedba Singer Pur namreč ne pozna slogovnih zadržkov in izvaja vse, kar se izvesti da.
Neveljaven email naslov