Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Končuje se dolgotrajni postopek, ki so ga spremljale ponovitve razpisa in spremembe ustanovnega akta
Po treh razpisih v skoraj letu in pol je minister za kulturo Vasko Simoniti za novega direktorja Moderne galerije imenoval Aleša Vaupotiča, izrednega profesorja za primerjalno književnost na Fakulteti za humanistiko v Novi Gorici. Vaupotič je tudi član sveta Moderne galerije, ki je sicer podprl kandidaturo Roberta Simoniška, strokovni svet pa Zdenko Badovinac.
Če obnovimo - decembra je vršilec dolžnosti v Moderni galeriji postal Robert Simonišek, ki se je prijavil tudi na zadnji razpis za direktorja. Tako Simonišek kot Vaupotič sta se prijavila že na prejšnji razpis, ki je bil razveljavljen, pred ponovno ponovitvijo razpisa pa je Ministrstvo za kulturo spremenilo pogoje v ustanovnem aktu, tako, da jih Vaupotič zdaj izpolnjuje. Člani sveta Moderne galerije so 30. marca v dopisu ministru Simonitiju opozorili na moralno sporno dejstvo, da je Vaupotič kot član sveta kandidiral za mesto direktorja, ne da bi ostale člane s tem seznanil oz. morebiti odstopil kot član sveta. Vaupotič odgovarja, da ga nihče ni obvestil o morebitni spornosti takšne prijave in da se je zanjo odločil, ker je kot član sveta videl določene probleme, pri katerih lahko pomaga. Glede spreminjanja ustanovnega akta Moderne galerije pa dodaja, da je danes struktura izobrazbe drugačna, kot je bila v času, ko se je ta akt sprejemal.
V svoji viziji Vaupotič sicer poudarja raziskave modernizmov v odnosu s sodobnejšimi praksami, digitalizacijo in njene odmeve v humanistiki, izpostavlja pa še, da je Moderna galerija do sedaj delovala dobro, kar se odraža tudi v dosežkih v svetovnem merilu in to želi ohranjati.
Končuje se dolgotrajni postopek, ki so ga spremljale ponovitve razpisa in spremembe ustanovnega akta
Po treh razpisih v skoraj letu in pol je minister za kulturo Vasko Simoniti za novega direktorja Moderne galerije imenoval Aleša Vaupotiča, izrednega profesorja za primerjalno književnost na Fakulteti za humanistiko v Novi Gorici. Vaupotič je tudi član sveta Moderne galerije, ki je sicer podprl kandidaturo Roberta Simoniška, strokovni svet pa Zdenko Badovinac.
Če obnovimo - decembra je vršilec dolžnosti v Moderni galeriji postal Robert Simonišek, ki se je prijavil tudi na zadnji razpis za direktorja. Tako Simonišek kot Vaupotič sta se prijavila že na prejšnji razpis, ki je bil razveljavljen, pred ponovno ponovitvijo razpisa pa je Ministrstvo za kulturo spremenilo pogoje v ustanovnem aktu, tako, da jih Vaupotič zdaj izpolnjuje. Člani sveta Moderne galerije so 30. marca v dopisu ministru Simonitiju opozorili na moralno sporno dejstvo, da je Vaupotič kot član sveta kandidiral za mesto direktorja, ne da bi ostale člane s tem seznanil oz. morebiti odstopil kot član sveta. Vaupotič odgovarja, da ga nihče ni obvestil o morebitni spornosti takšne prijave in da se je zanjo odločil, ker je kot član sveta videl določene probleme, pri katerih lahko pomaga. Glede spreminjanja ustanovnega akta Moderne galerije pa dodaja, da je danes struktura izobrazbe drugačna, kot je bila v času, ko se je ta akt sprejemal.
V svoji viziji Vaupotič sicer poudarja raziskave modernizmov v odnosu s sodobnejšimi praksami, digitalizacijo in njene odmeve v humanistiki, izpostavlja pa še, da je Moderna galerija do sedaj delovala dobro, kar se odraža tudi v dosežkih v svetovnem merilu in to želi ohranjati.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov