Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Festival, ki se ga je prijel naziv praznik slovenske glasbe, že 35 let združuje slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost
Koncertni program 35. Slovenskih glasbenih dnevov se repertoarno razteza od solistične do glasbeno-scenske produkcije, pri čemer svojo pozornost osredotoča na mariborsko ustvarjalnost in na stoletnico začetka delovanja operne dejavnosti v Mariboru. Ob stoletnici prve izvedbe glasbeno-scenskega dela v SNG Maribor je ustanova naročila novo opero pri Nini Šenk, ki je s svojim opernim prvencem Marpurgi osvetlila zgodovino tega mesta. V okviru Slovenskih glasbenih dnevov se nocoj tudi prične glasovanje za najboljši slovenski spevSLAM, ki bo trajalo do vključno 22. aprila do 12.00 na spletni strani: www.spevslam.si.
V okviru letošnjih Slovenskih glasbenih dnevov ponuja Društvo slovenskih skladateljev dva koncerta iz ciklov Koncertnega ateljeja in Noči slovenskih skladateljev, Glasbena matica pa prinaša koncert samospevov, posvečen Ludwigu van Beethovnu in Hugu Wolfu. Zaključek festivala bo potekal 21. aprila s koncertom Orkestra Slovenske filharmonije, z orkestralnimi deli Vita Žuraja, Marjana Šijanca, Tomaža Sveteta in Blaža Arniča.
Četrtek, 15. 4. ob 19.30
Neposredni prenos: Slovenski glasbeni dnevi - Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev
Tudi letos pa bo v okviru Slovenskih glasbenih dnevov potekal mednarodni muzikološki simpozij, tokrat s temo Opereta med obema svetovnima vojnama – Ob stoletnici začetka delovanja Opere Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.
Festival, ki se ga je prijel naziv praznik slovenske glasbe, že 35 let združuje slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost
Koncertni program 35. Slovenskih glasbenih dnevov se repertoarno razteza od solistične do glasbeno-scenske produkcije, pri čemer svojo pozornost osredotoča na mariborsko ustvarjalnost in na stoletnico začetka delovanja operne dejavnosti v Mariboru. Ob stoletnici prve izvedbe glasbeno-scenskega dela v SNG Maribor je ustanova naročila novo opero pri Nini Šenk, ki je s svojim opernim prvencem Marpurgi osvetlila zgodovino tega mesta. V okviru Slovenskih glasbenih dnevov se nocoj tudi prične glasovanje za najboljši slovenski spevSLAM, ki bo trajalo do vključno 22. aprila do 12.00 na spletni strani: www.spevslam.si.
V okviru letošnjih Slovenskih glasbenih dnevov ponuja Društvo slovenskih skladateljev dva koncerta iz ciklov Koncertnega ateljeja in Noči slovenskih skladateljev, Glasbena matica pa prinaša koncert samospevov, posvečen Ludwigu van Beethovnu in Hugu Wolfu. Zaključek festivala bo potekal 21. aprila s koncertom Orkestra Slovenske filharmonije, z orkestralnimi deli Vita Žuraja, Marjana Šijanca, Tomaža Sveteta in Blaža Arniča.
Četrtek, 15. 4. ob 19.30
Neposredni prenos: Slovenski glasbeni dnevi - Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev
Tudi letos pa bo v okviru Slovenskih glasbenih dnevov potekal mednarodni muzikološki simpozij, tokrat s temo Opereta med obema svetovnima vojnama – Ob stoletnici začetka delovanja Opere Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov