Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

This situation has developed over a long time

16.04.2021


Tri umetnice in kuratorka v Galeriji Škuc razmišljajo o nastanku razstave v prepletu z življenjem

Kuratorka reče: “Pomagaj mi!”; Glavno vprašanje: kaj bo tam, v prostoru?; Mogoče ne dogodek, zagotovo pa voden ogled. To je nekaj citatov, ki nas spremljajo na razstavi This situation has developed over a long time in ki hkrati morda dobro opisujejo način, na katerega razstava razmišlja o mediju razstave, načinih nastanka umetniškega dela, pa tudi samem prostoru ljubljanske galerije Škuc, kjer dela treh umetnic združuje naslov, ki bi ga lahko prevedli kot Ta situacija se je razvijala dalj časa.

Vsi uvodoma navedeni citati prihajajo iz beležnice Pie Louwerens, ki na razstavi sodeluje z Nino Goropečnik in Adrijano Gvozdenović. Nekateri izmed teh zapisov so povsem praktične narave, kot denimo različni roki povezani z nastankom razstave, spet drugi se berejo bolj skrivnostno. Vsi se pomešani znajdejo v mislih umetnice in tako stopajo v njen ustvarjalni proces in umetniško delo. Kot pravi sama, v svoja dela rada spušča zunanjost, vse tisto, za kar se zdi, da ni del umetniškega dela.

»Zapiski v beležki in podobni praktični elementi so zame del vsebine umetniškega dela. Vedno skušam v umetniško delo pritegniti vse to, kar naj bi bilo zunaj njega – čustva in hotenja, povezana z njim, kako recimo upaš, da ti bo koristilo ali kako nisi imel dovolj časa zanj ali kako se je premaknil termin razstave … vse te ustvarjalne pogoje, ki naj bi bili nekaj izven umetnosti skušam nagovoriti s samim umetniškim delom.«

Podoben odprt in subjektiven pristop je značilen tudi za razstavo, ki jo sicer povežemo s tradicijo tako imenovane institucionalne kritike. Po besedah kuratorke Urške Aplinc sicer z umetnicami pri tem niso iskale jasne rdeče niti, temveč predvsem skupne točke med njimi, razstava pa ima tako več možnih okvirjev razumevanja, omeni še razmislek o vlogah v kulturnem sistemu, delu in pogojih zanj ter temi mimikrije in parazitiranja. Pri tem pa se vse naštete teme seveda prepletajo – tako lahko vsaj v dveh vidikih razumemo tudi delo Nine Goropečnik, ki se je odločila, da bo v zadnji sobi galerije v času trajanja razstave pisala svojo magistrsko nalogo, kar povežemo s temo dela oz. pogojih zanj ter parazitiranja.

Na zloženkah razstave This situation has developed over long time v galeriji Škuc so upodobljene žuželke, ki so videti kot listi - ki torej prevzemajo neko drugo podobo. Prav podobo vabila pa si je prisvojila umetnica Adriana Gvozdenović v razstavljenem delu s katerim se dotika pogovorov med ustvarjalkami razstave. Razmišljale so o svojem ustvarjalnem procesu, pa tudi tesnobah, ki ga spremljajo. In če prispevek tudi zaključim z nekaj citati – na razstavljenih letakih, ki simulirajo razstavni letak, med drugim beremo misli kot so: Kako pozicioniramo same sebe in zakaj počnemo kar počnemo? Ko prevzemamo reference iz arhiva, kot da ne gre za element zgodovine, skušamo legitimizirati svoje delo in kamuflažo. Ampak – z referencami pa tudi razgrajujemo avtorstvo.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

This situation has developed over a long time

16.04.2021


Tri umetnice in kuratorka v Galeriji Škuc razmišljajo o nastanku razstave v prepletu z življenjem

Kuratorka reče: “Pomagaj mi!”; Glavno vprašanje: kaj bo tam, v prostoru?; Mogoče ne dogodek, zagotovo pa voden ogled. To je nekaj citatov, ki nas spremljajo na razstavi This situation has developed over a long time in ki hkrati morda dobro opisujejo način, na katerega razstava razmišlja o mediju razstave, načinih nastanka umetniškega dela, pa tudi samem prostoru ljubljanske galerije Škuc, kjer dela treh umetnic združuje naslov, ki bi ga lahko prevedli kot Ta situacija se je razvijala dalj časa.

Vsi uvodoma navedeni citati prihajajo iz beležnice Pie Louwerens, ki na razstavi sodeluje z Nino Goropečnik in Adrijano Gvozdenović. Nekateri izmed teh zapisov so povsem praktične narave, kot denimo različni roki povezani z nastankom razstave, spet drugi se berejo bolj skrivnostno. Vsi se pomešani znajdejo v mislih umetnice in tako stopajo v njen ustvarjalni proces in umetniško delo. Kot pravi sama, v svoja dela rada spušča zunanjost, vse tisto, za kar se zdi, da ni del umetniškega dela.

»Zapiski v beležki in podobni praktični elementi so zame del vsebine umetniškega dela. Vedno skušam v umetniško delo pritegniti vse to, kar naj bi bilo zunaj njega – čustva in hotenja, povezana z njim, kako recimo upaš, da ti bo koristilo ali kako nisi imel dovolj časa zanj ali kako se je premaknil termin razstave … vse te ustvarjalne pogoje, ki naj bi bili nekaj izven umetnosti skušam nagovoriti s samim umetniškim delom.«

Podoben odprt in subjektiven pristop je značilen tudi za razstavo, ki jo sicer povežemo s tradicijo tako imenovane institucionalne kritike. Po besedah kuratorke Urške Aplinc sicer z umetnicami pri tem niso iskale jasne rdeče niti, temveč predvsem skupne točke med njimi, razstava pa ima tako več možnih okvirjev razumevanja, omeni še razmislek o vlogah v kulturnem sistemu, delu in pogojih zanj ter temi mimikrije in parazitiranja. Pri tem pa se vse naštete teme seveda prepletajo – tako lahko vsaj v dveh vidikih razumemo tudi delo Nine Goropečnik, ki se je odločila, da bo v zadnji sobi galerije v času trajanja razstave pisala svojo magistrsko nalogo, kar povežemo s temo dela oz. pogojih zanj ter parazitiranja.

Na zloženkah razstave This situation has developed over long time v galeriji Škuc so upodobljene žuželke, ki so videti kot listi - ki torej prevzemajo neko drugo podobo. Prav podobo vabila pa si je prisvojila umetnica Adriana Gvozdenović v razstavljenem delu s katerim se dotika pogovorov med ustvarjalkami razstave. Razmišljale so o svojem ustvarjalnem procesu, pa tudi tesnobah, ki ga spremljajo. In če prispevek tudi zaključim z nekaj citati – na razstavljenih letakih, ki simulirajo razstavni letak, med drugim beremo misli kot so: Kako pozicioniramo same sebe in zakaj počnemo kar počnemo? Ko prevzemamo reference iz arhiva, kot da ne gre za element zgodovine, skušamo legitimizirati svoje delo in kamuflažo. Ampak – z referencami pa tudi razgrajujemo avtorstvo.


29.10.2020

Želimir Žilnik

Vsebine Programa Ars


28.10.2020

Jože Valentič - in memoriam

Vsebine Programa Ars


28.10.2020

Mednarodni dan animiranega filma

Vsebine Programa Ars


28.10.2020

Protesti kulturnikov v Italiji

Vsebine Programa Ars


27.10.2020

Razglasitev Prix Europa

Vsebine Programa Ars


27.10.2020

Jenkova nagrada Branetu Mozetiču

Vsebine Programa Ars


27.10.2020

Neda Pagon - in memoriam

Vsebine Programa Ars


26.10.2020

Franci Pivec o Naši pesmi

Vsebine Programa Ars


25.10.2020

Vlado Kreslin: Tvoje jutro

Vsebine Programa Ars


23.10.2020

Nevidni človek

Vsebine Programa Ars


23.10.2020

Berlinski zid na velikem pletnu

Vsebine Programa Ars


23.10.2020

Blokada slovenskega filma

Vsebine Programa Ars


21.10.2020

Jaka Babnik: Časovna izravnava

Vsebine Programa Ars


21.10.2020

Simon Chang: Pastirji in klavnica

Vsebine Programa Ars


20.10.2020

Nova zbirka Klasična Beletrina

Vsebine Programa Ars


19.10.2020

Margaret Atwood, Edward Snowden in Slavoj Žižek v Frankfurtu

Na frankfurtskem knjižnem sejmu so konec tedna nastopila nekatera osrednja imena letošnjega virtualnega sejma. Edward Snowden in Slavoj Žižek sta predstavljala svoji novi knjigi, glavna gostja Margaret Atwood pa je nastopila v enournem intervjuju. Zbrali smo nekaj utrinkov iz teh pogovorov.


Stran 67 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov