Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Projekt Nine Ivanišin bo Drama predstavila z neposrednima spletnima prenosoma
Informans ali neformalni performans je oblika gledališke predstave, ki naj bi bila po nekaterih definicijah izobraževalna in hkrati zabavna, po drugih pa predvsem odprta za eksperimentiranje.
Raziskovanje razlik med pripovedno in izpovedno obliko predajanja vsebin avtorica ponazori ob primeru dokumentarnih zgodb treh različnih oseb. Bistveno vprašanje je predvsem, ali lahko igralec živost in pristnost pripovednih oblik interpretacije dramskega besedila prenese tudi na izpovedno raven. Igralec Klemen Janežič, ki mu je bila ta naloga zaupana, pove, da je informans Nine Ivanišin zastavljen v zelo čisti formi
Moj prvi informans z delovnim naslovom Sea Wall, kot je naslov aktualnega projekta Drama laboratorija, odpira več vprašanj, kot ponudi odgovorov. In ravno to je bil tudi eden izmed namenov te platforme, kot si jo je zamislil njen ustanovitelj Igor Samobor ob nastopu svojega prvega mandata kot ravnatelj Drame. Del Informansa pa so tudi manj kot minuto dolgi videoposnetki, ki se že približno mesec dni vsak petek nalagajo na YouTube kanal Drame. Gre za napovednike predstave, ki pa v resnici funkcionirajo tudi kot del samega projekta.
Kot sta za konec v pogovoru z avtorjem prispevka Maticem Ferlanom poudarila oba sogovornika, sta med glavnimi lastnostmi in odlikami informansa ravno njegova nedefiniranost in posledična odprtost za eksperimentiranje. To pa namesto stalno navzoče nuje po vsakokratnem serviranju usodnega zaključenega dela raje spodbuja razmislek in pogovor. Premierni prenos Mojega prvega informansa z delovnim naslovom Sea Wall bo danes zvečer neposredno iz študijske sobe SNG Drama Ljubljana.
Projekt Nine Ivanišin bo Drama predstavila z neposrednima spletnima prenosoma
Informans ali neformalni performans je oblika gledališke predstave, ki naj bi bila po nekaterih definicijah izobraževalna in hkrati zabavna, po drugih pa predvsem odprta za eksperimentiranje.
Raziskovanje razlik med pripovedno in izpovedno obliko predajanja vsebin avtorica ponazori ob primeru dokumentarnih zgodb treh različnih oseb. Bistveno vprašanje je predvsem, ali lahko igralec živost in pristnost pripovednih oblik interpretacije dramskega besedila prenese tudi na izpovedno raven. Igralec Klemen Janežič, ki mu je bila ta naloga zaupana, pove, da je informans Nine Ivanišin zastavljen v zelo čisti formi
Moj prvi informans z delovnim naslovom Sea Wall, kot je naslov aktualnega projekta Drama laboratorija, odpira več vprašanj, kot ponudi odgovorov. In ravno to je bil tudi eden izmed namenov te platforme, kot si jo je zamislil njen ustanovitelj Igor Samobor ob nastopu svojega prvega mandata kot ravnatelj Drame. Del Informansa pa so tudi manj kot minuto dolgi videoposnetki, ki se že približno mesec dni vsak petek nalagajo na YouTube kanal Drame. Gre za napovednike predstave, ki pa v resnici funkcionirajo tudi kot del samega projekta.
Kot sta za konec v pogovoru z avtorjem prispevka Maticem Ferlanom poudarila oba sogovornika, sta med glavnimi lastnostmi in odlikami informansa ravno njegova nedefiniranost in posledična odprtost za eksperimentiranje. To pa namesto stalno navzoče nuje po vsakokratnem serviranju usodnega zaključenega dela raje spodbuja razmislek in pogovor. Premierni prenos Mojega prvega informansa z delovnim naslovom Sea Wall bo danes zvečer neposredno iz študijske sobe SNG Drama Ljubljana.
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov